Padanje se je umirilo, a trend se ni obrnil

Nekaj dni pred volitvami se trend padanja podpore Danilu Türku umirja. Zadnja anketa Ninamedie mu je izmerila 42,9 odstotka, Borut Pahor pa je izgubil dve odstotni točki. A razlika med njima še vedno ni takšna, kot je bila na začetku merjenj. Je manjša od 10 odstotnih točk.

Današnji vmesni rezultat lahko interpretiramo na različna načine, lahko bi zapisali, da Türk v zadnjih dveh dneh pridobiva, Pahor pa je v tem času podporo izgubil. A to bi bilo napačno. Trend celotnega merjenja je neizprosen. Še vedno kaže na počasno izgubljanje podpore Danilu Türku, ki pa še ni takšno, da bi bila že ogrožena njegova zmaga v prvem krogu.

Do volitev je še nekaj dni in prejšnji Mladini »tracking pooli« so pokazali, da se je levo volilno telo leta 2008 in leta 2011 aktiviralo šele zadnje dneve pred volitvami. Tokrat je seveda vprašanje, koga to levo telo podpira: kandidata, ki ga je nekoč podpirala SD, ali kandidata, ki ga danes podpira SD. Za končno napoved bodo tako bistvena merjenja v zadnjih treh dneh.

Kljub temu lahko že z veliko mero verjetnosti napovemo, da bo v prvem krogu volitev zmagal Danilo Türk, drugi bo Borut Pahor in tretji Milan Zver. Kaže, da bo prvi dobili okoli 43 odstotkov, drugi okoli 33 odstotkov in zadnji okoli 24 odstotkov.

Zmagovalec naslednjega kroga pa je vprašljiv. Če Türk nekako ne bo uspel obrniti trenda padanja in če bodo v drugem krogu Zverovi volivci množično prišli na volišča ter protestno podprli Boruta Pahorja, samo za to, da Danilo Türk ne bo zmagal, potem se lahko zgodi, da bo Slovenija decembra dobila novega predsednika države. In to bo lahko postal človek, ki je pred enim letom najprej izgubil vlado, potem pa še parlamentarne volitve.

Kaj je tracking poll?

V čem je skrivnost tracking polla? V nasprotju z drugimi anketami se tracinkg poll izvaja kontinuirano, vsak dan na novem vzorcu. Prve in druge meritve sploh ne objavimo, temveč počakamo, da imamo skupaj tri meritve. Iz treh meritev naredimo presek zaporednih dni in to je prvi rezultat meritve. Nato vsak dan odvzamemo rezultat prvega dne in dodamo rezultat nove meritve. S tem pa dobimo tudi gibanje glasov in časovno vrsto, ki sproti zaznava premike znotraj volilnega telesa. Vidimo, ali se povečuje število neopredeljenih, vidimo, ali je kakšen kandidat začel napredovati ali nazadovati. In nenazadnje: vidimo tudi, kakšne so koncentracije glasov glede na izkazano udeležbo.