Gremo mi po svoje

Finančni ministri in guvernerji centralnih bank skupine držav G20, torej 20 največjih svetovnih gospodarstev, so prišli do sklepa, da ni pametno preveč hiteti z varčevalnimi ukrepi, saj bi to ogrozilo gospodarsko rast, svetovno gospodarstvo pa potisnilo v recesijo. Do te ugotovitve so prišli, potem ko je postalo jasno, da ZDA nimajo možnosti prihodnje leto prepoloviti proračunskega primanjkljaja, ki že četrto leto zapored presega tisoč milijard dolarjev oziroma sedem odstotkov BDP-ja.

Do enakega spoznanja je prišel Mednarodni denarni sklad. Pred dvema letoma se je vneto zavzemal za zategovanje pasu in zmanjševanje javnega dolga, ki se je nakopičil v času krize. Zdaj pa je končno priznal, da so preostri in prenagli varčevalni ukrepi škodljivi in da lahko države poženejo v recesijo.

»Zahteva po strogih varčevalnih ukrepih je bila popolnoma napačna. Ni treba biti genij, da bi uvidel, da kadar vse države hkrati pospešeno varčujejo, samo zmanjšujejo agregatno povpraševanje, v trgovinsko tako močno povezanih državah, kot so članice evroobmočja, pa to prizadene prav vse države. Tudi najmočnejše. Dodatno so varčevalni ukrepi spodbudili veliko negotovost med prebivalstvom in to je še bolj zmanjšalo trošenje. Polom je bil tako neizogiben,« pravi ekonomist dr. Jože P. Damijan. Mednarodni denarni sklad se je za napako opravičil in državam po novem predlaga postopno fiskalno konsolidacijo z vzporednimi strukturnimi reformami, spremljajo pa naj jo stimulativni ukrepi za spodbuditev gospodarske rasti, kot so investicije v javno infrastrukturo. In kaj počne vlada Janeza Janše?

Še naprej trmasto vztraja pri ostrem varčevanju, saj za prihodnje leto načrtuje zmanjšanje mase plač v javnem sektorju v povprečju za pet odstotkov. Proračunskih sredstev za vlaganje v večje infrastrukturne projekte ne načrtuje, s pokojninsko in z zdravstveno reformo zavlačuje, hkrati pa načrtuje, da bo z znižanjem stopnje davka na dobiček spodbudila podjetja k dodatnim investicijam in tako zagnala gospodarsko rast. Damijan opozarja, da so ukrepi na prihodkovni strani, kot je zmanjšanje davkov, v času prenizkega agregatnega povpraševanja zanemarljivi. »Kadar ni dovolj povpraševanja, tudi znižanje davka na dobiček na ničlo podjetij ne more spodbuditi k dodatnim investicijam in zaposlovanju, pač pa po nepotrebnem zmanjšuje le proračunske prihodke.« Zaradi znižanja davka na dobiček naj bi se v proračunu prihodnje leto nabralo za 270 milijonov evrov manj denarja, to pa je približno tolikšen izpad, kot bo neto učinek celotnega varčevanja pri plačah v javnem sektorju in pri socialnih transferjih skupaj!

Vlada še kar načrtuje, da bo že letos, najpozneje pa prihodnje leto proračunski primanjkljaj zmanjšala za toliko, da bo znašal manj kot tri odstotke BDP-ja. To je iluzija, saj napovedi kažejo, da nas prihodnje leto čaka zmanjšanje gospodarske aktivnosti še za najmanj 1,4 odstotka BDP-ja, zaradi česar bodo vsi prilivi iz davkov, vezanih na gospodarsko aktivnost, upadli in ne zrasli. Še huje. Vlada še vedno trmasto vztraja pri umiku države iz lastništva podjetij, bank in zavarovalnic, kar je absurd, kajti trend v razvitih gospodarstvih je nasproten. V Franciji in Nemčiji se država pospešeno vrača v lastništvo pomembnejših podjetij, da bi ta laže prebrodila krizo. »Veliki brat se je vrnil. Francija in Nemčija oživljata državno intervencijo,« o dogajanju piše Economist.

Ampak zakaj bi poslušali druge, sami vemo več.