Kdor zna, ta zna

Ljubljansko okrajno sodišče je odločilo, da stranki SDS in Janezu Janši ne bo treba plačati globe zaradi objave arhivskih dokumentov o aferi Velikovec. SDS je gradivo na svoji spletni strani objavila februarja 2011. Zapisi naj bi dokazovali, da je bil predsednik Danilo Türk o atentatu v Velikovcu obveščen že leta 1979 in ne šele kasneje iz medijev, kot je trdil na zagovoru ob ustavni obtožbi marca 2010. V SDS so sicer pristne arhivske dokumente pomešali tako, da bi javnost verjela zgodbi o lažnivcu Türku. Inšpektorat za kulturo in medije jih je oglobil zaradi objave dokumentov brez soglasja arhiva, SDS se je pritožila, po mnenju sodišča upravičeno, zato je postopek ustavljen.

V stranki so se pohvalili, da je »odločitev sodišča še enkrat postavila na laž predsednika Türka«. Ker se postopek ni nanašal na preurejanje dokumentov, odločitev sodišča ne more pomeniti, da je Türk lagal. Prav tako ne pomeni, da dokumenti niso bili narobe zloženi. Ker so bili. To so potrdili tudi v arhivu.

Zakaj sta SDS in Janša nedolžna? V delu zakona o arhivih, ki ga je po mnenju inšpektorata kršila SDS, piše, da »lahko arhiv dovoli objavo reprodukcij javnega arhivskega gradiva v reklamne, propagandne ali podobne namene«. Ker je SDS pravna oseba, je treba za ugotovitev njene odgovornosti najprej ugotoviti odgovornost fizične osebe znotraj stranke. Inšpektorat je tu navedel kršitev predsednika SDS Janše, ki je opustil dolžni nadzor nad podrejenimi delavci, zaradi česar je potem prišlo do objave brez soglasja.

V pritožbi je SDS navedla, da se namen njihove objave ni ugotavljal, čeprav je to prvi pogoj za ugotovitev kršitve zakona o arhivih. Dokazov ni bilo niti o tem, da je kdo iz stranke reproduciral gradivo, niti ni inšpektorat dokazal, da bi delavci stranke storili kaj nezakonitega.

Sodišče se je strinjalo, da ni razvidno, nad kom naj bi Janša opustil dolžno nadzorstvo, saj je »odgovorna oseba lahko odgovorna le za tisti prekršek, ki ga stori pri opravljanju poslov, za katere je pooblaščena«. Ker sodišče ni moglo ugotoviti Janševe odgovornosti, je ni moglo niti za stranko. Zato je postopek ustavilo.

Če bi bila takrat spletna stran SDS medij, objava pa podpisana, bi inšpektorat laže našel osebo, odgovorno za objavo. Utemeljiti bi moral še, da je šlo za propagando in za kršitev zakona o arhivih. Sodišče bi nato lahko ugotovilo, da sta izpolnjena tudi pogoja kazenske odgovornosti pravne osebe SDS: prekršek bi bil storjen v njeno korist in storilcu bi s tem, ko je objavo dovolila, omogočila, da je storil kaznivo dejanje.

Stranka SDS in Janša ne bosta kaznovana niti za ponarejanje listin. Okrožno tožilstvo v Ljubljani se je že pred časom odločilo, da sestavljanja več pristnih arhivskih dokumentov v enega ne bo preganjalo, ker v predkazenskem postopku niso bili ugotovljeni znaki kaznivega dejanja. A ponarejanje je bilo očitno, naklep pa jasen. Šlo je za žaljivo obdolžitev predsednika republike, ki se tudi preganja po uradni dolžnosti.