Manjšina umira na obroke

Financiranje kulturnih ustanov Slovencev v Italiji še vedno neurejeno

Kulturne organizacije in ustanove slovenske manjšine v Italiji so pred propadom. V Dijaškem domu Simona Gregorčiča je nastanjenih 80 učencev slovenskih šol v Gorici. V njegove dejavnosti, s katerimi utrjuje znanje slovenščine pri otrocih, se vključujejo tudi otroci, ki niso gojenci doma. Ustanova je tako postala eno od srečevališč italijanskih Slovencev in zato pomemben dejavnik povezovanja slovenske manjšine v Italiji. A nadaljnji obstoj doma je vprašljiv.

Zaposlenim so že znižali plače in skrajšali delovnik. Uprava razmišlja o prekinitvi dejavnosti, saj meni, da je pod zdajšnjo ravnijo nemogoče ponujati kakovostno storitev. Tudi v drugih ustanovah – glasbeni šoli, kulturnem domu, knjižnici in raziskovalnih inštitutih – vladajo izredne razmere. Ponekod zaposleni niso dobili plač že od julija. Uslužbenci so večkrat javno opozarjali na nevzdržnost položaja, zdaj pa je ta po mnenju predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudija Pavšiča »primerljiv s časi fašizma«.

Vir vseh težav je slab zaščitni zakon iz leta 2001. »Zakon ne predvideva, koliko prispevkov manjšina dobi, ne kdaj morajo biti nakazani,« pravi Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, druge krovne organizacije zamejskih Slovencev. Vse je odvisno od dobre volje italijanske vlade. Ta je šele konec oktobra sprostila 4,8 milijona evrov za deželo Furlanijo – Julijsko krajino. Od tega zneska bodo 4,4 milijona dobile manjšinske kulturne ustanove. Dežela jim je za zdaj prenakazala le 2,8 milijona, preostanek sredstev za leto 2012 (!) pa lahko pričakujejo okrog božiča. Skupaj bodo dobili skoraj milijon evrov manj kot druga leta, ko so dobivali po 5,3 milijona evrov. Ta znesek ne bo dovolj niti za poplačilo zaposlenih in odplačilo posojil, ki so jih nekatere ustanove najele za financiranje dejavnosti.

Razmere se bodo še poslabšale. Proračunska sredstva za manjšinske kulturne ustanove bodo v prihodnjih treh letih kljub drugačnim obljubam italijanskega zunanjega ministrstva za polovico manjša. A manjšinci se ne dajo. Ob pomoči slovenske senatorke Demokratske stranke v italijanskem parlamentu Tamare Blažina so pripravili dopolnilo k zakonu o stabilnosti, ki ureja italijanski proračun za leto 2013. Ta predvideva, da bi Italija slovenski manjšini do 31. marca 2013 poleg predvidenih sredstev nakazala še dodatne 3 milijone evrov. Tako bi prišli do vsote, kakršna je bila manjšini na voljo do sedaj. Čeprav je dopolnilo vložilo več poslancev iz različnih poslanskih skupin, potrditev v parlamentu ni nujna. K zakonu o stabilnosti jih je vloženih kar 1600. Na potezi je zato ponovno Rim. »Namesto obravnave vseh dopolnil bo italijanska vlada predlagala t. i. maksiamandma. Vanj bodo vključene spremembe, za katere se bo dogovorila s parlamentom, sindikati in različnimi interesnimi skupinami. Če bo vključena tudi naša sprememba, bo zadeva rešena. Drugače pa bo skupaj z drugimi zavrnjen tudi naš predlog,« pojasnjuje tajnik stranke Slovenska skupnost Damijan Terpin.

Za ureditev razmer si prizadeva tudi Slovenija. Najdejavnejši je veleposlanik v Rimu Iztok Mirošič, ki se je med drugim sestal s Saveriem Rupertom, sekretarjem vladnega omizja za slovensko manjšino. Vse je lažje zaradi oktobrskega srečanja zunanjih ministrov na Brdu pri Kranju, pravijo na zunanjem ministrstvu, pomaga pa tudi to, da Slovenija sredstev za italijansko manjšino ni zmanjšala. Odločno naj bi bil pri Montijevi vladi posredoval predsednik Italije Giorgio Napolitano in zahteval, da sredstev za manjšine – tudi italijansko v Sloveniji in na Hrvaškem – ne zmanjšujejo.

Čeprav bi bil manever diplomatske službe in drugih predstavnikov manjšine lahko uspešen, bodo razmere urejene le začasno. Spremembe zaščitnega zakona, ki bi zadeve dokončno uredil, še ne bo. Ustanove se bodo zato morale prilagoditi novim razmeram. Pavšič in Štoka pravita, da so na to pripravljeni, a da je pri združevanju ustanov treba paziti, da se ne naredi dodatna škoda. Kot poudarja Štoka, pa »mora Italija najprej napraviti konec negotovosti. Da bi vedeli, kako naprej, moramo najprej vedeti, koliko sredstev bo na voljo.«