LLSTOL

Vse se je začelo na ljubljanski fakulteti za arhitekturo kot krajša delavnica pod mentorstvom profesorja Tadeja Glažarja. Tema je bila oblikovanje uporabnega in udobnega stola za mlade ljudi, prebivalce manjših stanovanj in z dosegljivo ceno. »Takrat sem bil v tretjem letniku fakultete. Moj cilj je bil oblikovati čim enostavnejši stol iz čim manjšega števila elementov, da bi bil tako dostopen širokemu krogu uporabnikov in racionalen za proizvodnjo,« pravi avtor zasnove LLSTOLA, absolvent arhitekture Luka Ločičnik. »Poleg tega sem želel, da bi bil stol sestavljiv ali večnamenski, zato odločitev za dva oblikovno in dimenzijsko enaka elementa v obliki črke L.«

Študentski projekti običajno ostanejo samo na papirju, kot dobre zamisli. Tokrat pa ni tako. Fakulteta za arhitekturo se je povezala s tovarno Stol & Stol iz Kamnika, kjer so se zaradi enostavnosti izvedbe in uporabnosti izdelka odločili za sodelovanje pri njegovem razvoju. Od ideje do izdelave prve serije in prodaje na domačem trgu so minila tri leta. Ker stol nima vijakov ali drugih kovinskih delov, ga je mogoče enostavno razstaviti, elementa pa pospraviti ali uporabiti za različne namene: kot podporo pri le-

žišču, manjšo mizico, klop. Če uporabimo več elementov, je mogoče sestaviti tudi knjižne police, omaro ter različne površine za sedenje in ležanje. Stol je v celoti narejen iz slovenskega bukovega lesa – po kalupu oblikovane vezane plošče, površinsko pa je zaščiten z lakom. Mogoče ga je opremiti s tekstilnim dodatkom, t. i. nogavico, kar uporabnikom dopušča sooblikovanje končne podobe stola. Avtorica kolekcije »nogavic« je modna oblikovalka Almira Sadar.

Sodelujoči pri projektu so zagonska sredstva za proizvodnjo zbrali prek ameriške spletne strani Kickstarter, namenjeni zbiranju sredstev za realizacijo novih idej. Odziv je bil odličen, saj so se za stol zanimali naročniki z vsega sveta: od Evrope do Amerike, Avstralije, Singapurja in Japonske. »Naš cilj je bil zbrati 18 tisoč dolarjev, nam pa je v tridesetih dneh uspelo zbrati kar 21.956 dolarjev, tako da se lahko pohvalimo, da je LLSTOL prvi slovenski izdelek ali projekt, ki je uspel na Kickstarterju.« Za kakšen način zbiranja sredstev gre? »Gre za t. i. crowdfunding, ki je slovenskim ustvarjalcem že kar dobro poznan, širši javnosti oz. potencialnim podpornikom pa nekoliko manj. Namesto da za zagonska sredstva vzameš posojilo ali najdeš investitorja, sredstva dobiš s prednaročili svojih izdelkov. Princip lahko deluje tudi v živo – na ulici ali trgu, najlažje pa prek crowdfunding platforme, s katero dosežeš globalni trg. Takih platform je več, vendar je Kickstarter daleč najbolj uspešna in poznana. Svoj produkt moraš čim bolje predstaviti javnosti, običajno prek videa, slik in opisov, in seveda pojasniti, za kaj potrebuješ denar. V našem primeru smo denar potrebovali za zagon večje serije stolov. Pri objavi si tudi sam postaviš cilj, torej vsoto, ki jo potrebuješ, da serijo uresničiš. To vsoto lahko prekoračiš in pridobiš več sredstev, če pa vsote ne zbereš, ne dobiš nič in tudi naročnikom, ki so projekt podprli, se denar ne vzame. Transakcije se izvedejo na koncu projekta tako, da lahko naročniki svoje naročilo, oziroma bolje rečeno, svoj ’pledge’ ali zavezo tudi prekličejo do konca projekta. Proces je zelo enostaven in varen, saj vse poteka prek Amazona, tako da je vse, kar potrebuješ za naročilo, uporabniški račun na Amazonu,« pravi Ločičnik. Ovira za slovenske ustvarjalce, ki bi radi svoj projekt na podoben način objavili in financirali, je ta, da lahko na Kickstarterju to storijo samo ameriški državljani. »V ekipi smo potrebovali nekoga, ki bi bil pripravljen prevzeti odgovornost za izvedbo projekta in bi posredoval vse zahtevane podatke. Sprva smo sodelovali z asistentom ljubljanske fakultete za arhitekturo Paulom Robinsonom, ki je Američan, a že nekaj let živi v Sloveniji. Skupaj smo pripravili projekt za objavo na Kickstarterju in posneli predstavitveni video. Pozneje se je zataknilo, saj Paul nima stalnega prebivališča v Ameriki. Na pomoč je priskočil Niko Klanšek, Slovenec, ki živi v Ameriki.« Prejeli so naročila za 117 stolov. »Predvidevali smo, da bomo stole lahko poslali že oktobra, vendar moramo prav zaradi naročil iz vsega sveta ponovno premisliti, kako izvesti transport stolov do končnih kupcev. Poleg tega stole še preizkušamo in razmišljamo o različnih izvedbah in površinskih obdelavah, ker gre za zelo različne trge, ki potrebujejo posebno pozornost, in si seveda ne želimo reklamacij. Razpošiljati jih bomo začeli šele, ko bomo z vsem zadovoljni. Ciljni datum je konec novembra.«

In kako kaže s prodajo na slovenskem trgu? »Odziva je kar nekaj, čeprav je za zdaj še vse v oblakih.« Stol želijo denimo uporabiti v novem izolskem študentskem domu (50 stolov) in v večnamenskih prostorih občine Šentrupert (100 stolov). »Želimo si, da stol najde prostor v čim več domovih v Sloveniji in po svetu. V nadaljevanju nameravamo ponuditi tudi stole z različnimi perforacijami, v različnih vrstah lesa in v različnih barvah. Razmišljamo pa tudi o izdelavi stola za trajno zunanjo uporabo iz cementnih vlaken. Stol nameravamo prodajati predvsem prek spleta in v izbranih pohištvenih salonih po Sloveniji in svetu. Seveda želimo sodelovati tudi pri opremljanju javnih objektov, na primer študentskih domov, knjižnic in večnamenskih prostorov.«

Stol stane 144 evrov (skupaj z DDV), naročiti ga je mogoče v prodajalnah Kubus, id:doma, Ika, prodajalni Muzeja za arhitekturo in oblikovanje ter prek spletne strani www.llstol.si, kjer je za 43 evrov mogoče kupiti tudi tekstilni dodatek. To za mlade sicer ni zelo dostopna cena, sploh ne v teh kriznih časih. Toda vsak, ki je že kdaj kupoval v trgovini z nekoliko dražjim pohištvom, ve, da je to za avtorski izdelek še razmeroma razumna cena. Ločičnik pravi, da so sicer razmišljali, da bi stol prodajali ceneje, vendar bi v tem primeru s proizvodnjo v Sloveniji težko pokrili stroške. »Naša želja je bila, da bi postal nekakšen ljudski stol za mlade in bi se tržil po najnižji možni ceni. Pri tem konceptu smo arhitekti, romantični kot smo, naleteli na kup težav. Če bi želeli obdržati prvotni koncept prodaje, bi imeli dve možnosti: ali idejo prodati za nekaj evrov Ikei, da stol trži, ali da ga proizvajajo na Kitajskem in ga tržimo sami, brez kakršnihkoli posrednikov. Ugotovili smo, da če želimo s stolom nastopiti na globalnem trgu in ga ponuditi tudi drugim prodajalcem, proizvodnjo pa obdržati v Sloveniji, mora biti v srednjem cenovnem razredu.«

LLSTOL morda ne bo nikoli dosegel takšne slave, kot jo je stol Rex, ki je kot najuspešnejši slovenski pohištveni izdelek uvrščen v zbirko Muzeja sodobne umetnosti MoMa v New Yorku, kljub temu pa lahko rečemo, da gre za dobro idejo, ki jo odlikuje samostojen nastop na tržišču, torej brez državnih subvencij, predvsem pa gre za produkt, v celoti izdelan v Sloveniji, s slovenskim lesom in slovenskim znanjem, kar je že samo po sebi vredno občudovanja. Vsi, ki bi si LLSTOL radi ogledali od blizu in ga preizkusili, vabljeni na otvoritev razstave v petek, 9. novembra, ob 19. uri v salon id:doma na Slovensko cesto 9 v Ljubljani. Razstavo, ki je del meseca oblikovanja, bo odprl dekan fakultete za arhitekturo, prof. Peter Gabrijelčič.