Grega Repovž

 |  Politika

Zadnja napoved: Türku 43,8 odstotka. Drugi krog bo tesen.

© Ninamedia: 26, 27, 29, 30. oktober ter 2., 3. 4., 5., 6., 7., 8. in 9. novembra, n= 1400 (posamična volilna napoved n=300; dnevno se opravi po 100 anket)

Zadni dan javnomnenjske raziskave tracking poll smo izvedli na povečanem vzorcu. Na podlagi danes narejenih 200 anket in 200 anket, ki smo jih izvedli v predhodnih dveh dneh, v agenciji Ninamedia in tedniku Mladina napovedujemo, da bo v prvem krogu Danilo Türk prejel 43,8 odstotka glasov, Borut Pahor mu bo sledil s 33,6 odstotka glasov, na zadnjem mestu pa bo Milan Zver z 22,6 odstotka glasov.

© Ninamedia: 26, 27, 29, 30. oktober ter 2., 3. 4., 5., 6., 7., 8. in 9. novembra, n= 1400 (posamična volilna napoved n=300; dnevno se opravi po 100 anket)

Drugemu krogu predsedniških volitev se tako Slovenija ne more izogniti. To nakazuje tudi tako imenovani interval zaupanja volilne napovedi. V skladu z našo analizo lahko Türk poseže do največ 49,4 odstotka vseh glasov na volitvah, zagotovo pa bo dosegel najmanj 38,2 odstotka glasov. A če je zadnja pretekla napoved kazala, da še lahko preseže 50 odstotkov, zdaj ni več tako. Interval zaupanja pri Borutu Pahorju je med 28,3 odstotki in 38,9 odstotki. Pri Milanu Zveru so številke bistveno nižje, ne dosega niti najnižjega možnega rezultata Boruta Pahorja in ga torej praktično ne more v nobenem primeru prehiteti – seveda pa presenečenja ni mogoče izključiti. Interval zaupanja pri Zveru je med 17,9 odstotka in 27,3 odstotka.

© Ninamedia: 26, 27, 29, 30. oktober ter 2., 3. 4., 5., 6., 7., 8. in 9. novembra, n= 1400 (posamična volilna napoved n=300; dnevno se opravi po 100 anket)

Pred Slovenijo je torej drugi krog volitev. Vendar ne gre zgolj seštevati glasov proti kandidatov. Volivci bodo o podpori ponovno razmislili, pa tudi drugega kroga se ne bodo udeležili vsi volivci, ki se bodo udeležili prvega kroga.

Kaj je tracking poll?

V čem je skrivnost tracking polla? V nasprotju z drugimi anketami se tracinkg poll izvaja kontinuirano, vsak dan na novem vzorcu. Prve in druge meritve sploh ne objavimo, temveč počakamo, da imamo skupaj tri meritve. Iz treh meritev naredimo presek zaporednih dni in to je prvi rezultat meritve. Nato vsak dan odvzamemo rezultat prvega dne in dodamo rezultat nove meritve. S tem pa dobimo tudi gibanje glasov in časovno vrsto, ki sproti zaznava premike znotraj volilnega telesa. Vidimo, ali se povečuje število neopredeljenih, vidimo, ali je kakšen kandidat začel napredovati ali nazadovati. In nenazadnje: vidimo tudi, kakšne so koncentracije glasov glede na izkazano udeležbo.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.