Večja enakopravnost staršev

V Sloveniji se na leto rodi okrog 22 tisoč otrok. Mladim družinam država ponuja ugodnosti, ki zaposlenim staršem pomagajo usklajevati skrb za otroka in poklicne obveznosti. Mesec pred porodom mora mati na trimesečni porodniški dopust. Očetu prav tako pripadajo trije meseci očetovskega dopusta, od katerih mora 15 dni izkoristiti do otrokovega šestega meseca, preostale pa do tretjega leta starosti. Čas dopusta za nego in varstvo otroka se začne po koncu porodniškega dopusta in traja skoraj devet mesecev. Ta dopust si lahko partnerja razdelita po želji, le obvestiti morata center za socialno delo in delodajalca. A izkoristijo ga večinoma matere.

»Čeprav so ženske v Sloveniji skoraj v enakem deležu kot moški zaposlene in prispevajo k družinskemu proračunu, vse raziskave kažejo, da v bistveno večjem obsegu kot moški opravljajo gospodinjska in skrbstvena dela,« pravijo na ministrstvu za delo. Na očetovski dopust gre vsako leto večina očetov – skoraj 18 tisoč –, nekaj dni dopusta za varstvo in nego pa si jih vzame le 1500. Ker tega tudi drugod v Evropski uniji očetje ne izrabljajo dovolj, je Svet Evrope sprejel direktivo, ki predpisuje obvezno individualno izrabljanje starševskega dopusta. Od marca 2013 bodo ta določila vključena tudi v našo zakonodajo. Kaj se bo spremenilo?

Direktiva se nanaša samo na starševski dopust, ki ni porodniški dopust. To pomeni, da bi pri nas lahko vplivala le na očetovski dopust in dopust za nego in varstvo otroka. Minimalne zahteve direktive prisojajo vsaj štiri mesece starševskega dopusta vsakemu od partnerjev. Eden od njiju lahko sicer na drugega prenese do tri mesece dopusta, vsaj en mesec pa bo otroka moral negovati. Očetje, ki do zdaj tega niso želeli, bodo po novem pri negi otroka morali sodelovati. Enakopravnost očetov in mater naj bi se tako povečala. A vprašanje je, za kakšno ceno.

Če se bodo v spremembi zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih upoštevali le minimalni predlogi direktive, bi to pomenilo, da bi se očetovski dopust lahko celo odpravil. Dopust za nego in varstvo otroka pa bi trajal največ sedem mesecev – štiri mesece dopusta plus dodatne tri, ki bi jih lahko eden od partnerjev prenesel na drugega –, in ne več skoraj devet mesecev, kot velja sedaj. To bi bilo sporno predvsem za doječe matere in dojenčke, saj zdravstveni strokovnjaki poudarjajo, da je dolgotrajnejše dojenje dobro za materino duševnost in otrokov razvoj.

Na ministrstvu mirijo, da bo zakon bolj »radodaren« od določil direktive in da bodo pravice ostale na približno enaki ravni kot sedaj. Po neuradnih informacijah se bo spremenilo samo to, da delitev 9-mesečnega dopusta za nego in varstvo med partnerjema ne bo več popolnoma svobodna, kot to velja zdaj, ampak bo en mesec nujno moral koristiti oče (oziroma mati, če bo oče prej osem mesecev doma). Očetovski dopust pa bi ostal nespremenjen in bil še dodatna ugodnost za očete. Uradno pa ministrstvo napoveduje tudi poseben odmor, ki bi očete še dodatno stimuliral k večji vključenosti v skrb za mlado družino, ter finančna nadomestila za dojenje.

A pomembna pri starševskih dopustih ni samo doba trajanja, ampak predvsem višina nadomestil. Če bi se pravice s tega naslova zmanjšale, bi nova ureditev sicer lahko pomagala rešiti neenakosti med spoloma pri skrbi za družino, spodbudila pa bi razlikovanje družin po gmotnem stanju. Starševskih dopustov tako ne bi mogle koristiti družine z nizkimi dohodki, ki so že tako stigmatizirane.