Linija najmanjšega odpora

Elizabet Club
Šlandrov trg 23, Žalec
Tel.: 03 710 18 60
www.elizabet-club.si
V kleti na glavnem žalskem trgu kuhajo po temle razporedu: ob ponedeljkih in torkih od 10. do 16., od srede do petka od 10. do 22., ob sobotah od 12. do 22. in ob nedeljah od 12. do 16. ure.

Fino:
gobova juha

Ne tako fino:
razlika med obljubljenim in realiziranim
popečene račje prsi
divji riž s prekajeno postrvjo

Z obedom obogaten elizabetinski klubski obisk vas bo v Žalcu stal kakšnih 25 evrov.

Kadar Konzumov radarski sistem za zaznavanje govoric o obiska vrednih gostinskih obratih najde nov objekt, radostno našpičimo ušesa in iz predala potegnemo avtokarto Slovenije. Še posebej to velja za (žal preredke) priložnosti, ko se kaj takega pripeti na severovzhodnih koordinatah domovine. Na enem in drugem obrobju Celja, v Vojniku in Žalcu – je ondan zapiskal radar –, se je pojavil pogon z istim imenom in upravo, za preverko novonastajajoče verige Elizabet Cluba pa smo izbrali žalsko postojanko.

In prve tri črke imena kraja označujejo tudi zaključne občutke Konzumove ekspedicije. Jedli smo le eno stvar, ki je bila res dobra: gosto in krepko domačo gobovo juho, narejeno brez bližnjic, z radodarno količino dišečih jurčkov – kot se šika.

Vse drugo je bilo bolj ali manj švohotno ali neprepričljivo. Še najbolje jo je odneslo konservativno krilo, ki se v dvomih zanaša na dunajsko ocvrto sceno – oba, tanek telečji in otročadi namenjeni puranji zrezek, sta bila sočna in lepo ocvrta, ampak to je res minimalni standard in nikakor ne roba, s katero bi se lokal vpisal na Konzumov zid slavnih. Tipičen primer pišmevuhovstva, s katerim v Elizabetu tretirajo jedi (in goste), je krožnik, ki je v jedilnem listu zapisan kot divji riž s prekajeno postrvjo in pekorinom, v resnici pa gre za navaden dolgozrnati riž z nekaj vmesnimi zrni divjega črnega riža, postrv ni prekajena, ampak je do žaganja prepečen postrvji file, tisti grobo naribani sir, ki je potresen po rižu, pa ima veliko več skupnega z najbolj navadnim ribancem za pico kot s pekorinom. Še huje je bilo s, citiram jedilni list, popečenimi račjimi prsmi z bučnim pirejem in semeni. Resnica: pire ni bil niti bučni niti pire, ampak precej suh pretlačen krompir, ki pa je bil v primerjavi s total preplozanim podplatom brez barve in okusa, v katerega se je spremenil račji file, še kar okej. Ob dveh tako slabih krožnikih se ti seveda v tekoči smetani plavajoči njoki s kozicami in z jurčki zdijo čisto simpatični, mlademu kozjemu siru na bučkah odpustiš rahlo gumavost, svinjskemu fileju pa – ravno zaradi izkušenj s suhobo – dejstvo, da ni bil (kot je obljubljal meni) z žara, ampak se je kopal v indust-sosu.

Finalni jogurtovi žličniki in z rožičevo moko zanimivo zatvistana sadna tortica niso zmogli preobrniti splošnega žalobnega vtisa: da je Elizabet Club še eden od lokalov, ki delajo po principu anything goes. Žal.