Zgibanke in magnetki za lačne

Zmanjševanje javne porabe in povečevanje revščine je rodilo veliko žalostnih zgodb o učencih, ki so v šoli brez malice. Ali učencih, ki na kosilu le lačno opazujejo druge pri jedi.

V preteklem šolskem letu jih je brezplačno malico dobilo 43 tisoč. Finančni položaj številnih družin je od takrat slabši, pomoč države pa manjša. Malico jih zdaj brezplačno prejema 30 tisoč, tretjina manj kot lani. Število tistih, ki na malico sploh niso prijavljeni, pa ostaja enako – takih je tri tisoč. Še huje je na srednjih šolah, kjer se je od malice odjavila tretjina lanskih prejemnikov. Zdaj jo dobiva 42 tisoč dijakov, subvencijo pa jih ima pol manj kot lani, približno devet tisoč.

Razlog za manjšo pomoč države je zakon o uravnoteženju javnih financ. Če naj otrok dobi brezplačno malico, neto mesečni dohodek na družinskega člana ne sme preseči 414 evrov. Brezplačno kosilo pa dobi šolar, če ta dohodek ne preseže 177 evrov.

Številke že kaj povedo, a potrebne so bile javne zgodbe o bedi, da se je oblast zganila. Vlada pravi, da bo razširila krog upravičencev do subvencij za malico in za kosilo. Kako, še ni znano. Znane pa so podrobnosti sprememb, ki jih predlagajo Socialni demokrati. Višina subvencije za malico in pravica do nje bi bili po njihovem predlogu vezani na prvih šest razredov upravičencev do otroškega dodatka. Prvi razred bi dobil 90-odstotno subvencijo, vsak naslednji pa po 15 odstotkov manj. Ena ali druga sprememba naj bi bila v veljavi od januarja 2013.

Kljub ukrepom pa vladajoči problema lakote in revščine še ne razumejo popolnoma. Ob lanskem prvem dnevu slovenskega tradicionalnega zajtrka je več pridelovalcev šolam in vrtcem podarilo živila v vrednosti sto tisoč evrov. Ministrstvo za kmetijstvo je pomagalo pri organizaciji in promociji. Ob letošnjem je bilo drugače. Pridelovalci zaradi slabe letine niso mogli podarjati. Za zajtrk so morali poskrbeti šole in vrtci sami. Da bi ministrstvo opravilo svoj del nalog, je natisnilo brošure in plakate ter izdelalo magnetke.

Če ne bi bilo požrtvovalnih šol in vrtcev ter kmetij, medarjev in drugih pridelovalcev, ki so nekaj pridelkov vseeno podarili, bi otroci namesto zajtrka dobili le opis, kaj zdrav zajtrk je. Namesto da bi ministrstvo od pridelovalcev ravno zaradi slabe letine in težkih gospodarskih razmer odkupilo pridelke, je 30 tisoč evrov raje porabilo za tiskovine in zakup medijskega prostora. Dodatnih 10 tisoč evrov proračunskega denarja je za zgibanko porabila še Javna svetovalna služba v čebelarstvu.

Osveščati seveda ni narobe. V danih razmerah pa bi bilo bolje to prepustiti učiteljem, denar za promocijo pa nameniti za hrano. Tako tudi ne bi poteptali prizadevanj dobrodelnih akcij zbiranja sredstev za preprečevanje lakote med šolarji. V akciji Siti besed so darovalci v enem mesecu zbrali kar 20 tisoč evrov.