Grčija: ko niti seks ne prodaja

»Grki očitno ne verjamejo več v lepše življenje«

Nič presenetljivega ni, da se finančna kriza, ki je udarila po Grčiji, odraža tudi na tamkajšnji zabavni industriji za odrasle. Nikjer po razvitem svetu ni drugače. Bolj presenetljivo je to, da finančna kriza nikjer drugje po svetu ni tako drastično usekala po tem segmentu šovbiznisa, kot prav v Grčiji. Poznavalci razmer opozarjajo, da to ni toliko povezano s pomanjkanjem denarja kot s splošno apatijo in skokovitim naraščanjem pesimizma.

Da so posledice zastrašujoče, je britanski The Telegraph poročal že maja letos, ko se v reportaži z največjega grškega sejma erotike in spremljajoče industrije Athens Erotic Dream niso mogli načuditi nad opustošenostjo prizorišča, ki je običajno prekipevalo od energije in tradicionalne mediteranske vročekrvnosti. Athens Erotic Dream je bil letos videti kot pogreb, oziroma kot skladiščna razprodaja spolnih pripomočkov, erotičnega perila in filmov za odrasle, ki kljub prepolovljenim cenam niso zanimali takorekoč nikogar. Kakovostni vibratorji, ki običajno stanejo več kot 50 evrov, so bili naporodaj za dvajset in manj, toda pred stojnicami dvanajstih razstavljalcev ni bilo takorekoč nikogar.

»Tudi če bi jih dajali zastonj, jih ne bi nihče vzel. Nimajo kaj početi z njimi. Ljudje so preprosto izgubili voljo. Voljo do življenja. Ljudje nimajo želje razmišljati o seksu, ker morajo ves čas razmišljati o tem, kaj bodo jutri jedli, s čim bodo kupili to hrano in plačali račune,« je resignirano ugotavljal eden od razstavljalcev. Ko je Athens Erotic Dream leta 2008 prvič odprl svoja vrata, se je na razstavnem prostoru gnetlo več kot 40 rastavljalcev, sejem v zakotnem predmestju Aten pa je obiskalo več kot 35 tisoč obiskovalcev. Cena vstopnice je bila tudi letos 15 evrov, prodali pa naj bi jih le nekaj več kot 1.200, kar je na koncu pripeljalo do tega, da so mnoge, ki so pokazali interes za obisk, pa niso imeli denarja za vstopnico, začeli celo zastonj spuščati v dvorano. Organizator sejma George Chrysospathis je sicer vedel za te zastonjkarje, a se mu ni ljubilo ukrepati.

»Zaslužim 20 evrov na dan. To je vse, kar dobim,« je povedala Marianna Lemnarou, ena od razstavljalk, ki še ni povsem izgubila upanja. »Vem, da si v obdobju varčevanja marsikdo ne more privoščiti spolnih pripomočkov. Ampak, kot vidim, to sploh ni glavni problem. Skrbi me, ker ljudem sploh ni več do seksa. Nikoli si nisem mislila, da se lahko kaj takega zgodi nam, Grkom. Je sploh lahko še slabše?« Marianna Lemnarou dodaja, da bi lahko obstali navkljub ceneni turški in kitajski konkurenci in navkljub internetnim piratom, če bi ljudje pokazali zanimanje in kupovali artikle. Problem je, ker nihče nič več ne kupuje. »Varčevanje in depresija pač ubijata željo po erotiki in seksu, ki nam lepšata življenje. Grki očitno ne verjamejo več v lepše življenje.«

Maja letos, v času sejma Athens Erotic Dream, je na širšem območju Aten, ki šteje 3,8 milijona prebivalcev, delovalo samo še sto erotičnih butikov od nekdanjih štiristotih, kolikor so jih našteli leta 2008. Zdaj, slabega pol leta kasneje, naj bi bilo samo še 50 takih, ki redno poslujejo in lahko sproti plačujejo račune. Grškim erotičnim butikom je še toliko težje obstati, ker se ne nahajajo na turističnih lokacijah ali v centru prestolnice, marveč so že od samega začetka potisnjeni na obrobje, v najbolj zloglasne četrti mesta. Včasih to ni bil problem, zdaj pa se očitno tja nikomur več ne ljubi. Za primerjavo povejmo, da ima naša največja veriga erotičnih butikov Venera Shop po Sloveniji 16 trgovin. Lastnik Marjan Grajzar pravi, da prodaja že dolgo ni več tisto, kar je bila, a razmere niso tako katastrofalne, da bi moral katero od trgovin zapreti.

Grška industrija za odrasle je do leta 2008 zaposlovala več kot tisoč ljudi, ki so znali spretno tržiti eksotične lokacije za take ali drugačne spolne aktivnosti. Koliko od teh tisoč jih še vztraja, ne ve nihče. Oziroma nikogar ne zanima ...