Dokapitalizirajmo ljudi!

Vse od začetka krize se po svetu in pri nas vlade osredotočajo na pomoč oslabljenim bankam. Finančnim institucijam, ki so krizo povzročile. Tudi slovenska vlada varčuje pri sociali in zdravstvu, uvedla pa bi t. i. slabo banko, s čimer bi bankam slabe kredite tako rekoč odpisala. Poleg tega bi jih še dokapitalizirala, da bi ponovno začele posojati prezadolženemu gospodarstvu.

Nasprotno se pripadniki gibanja 15o zavzemajo za razdolžitev in dokapitalizacijo ljudi. Načrt, kako to izpeljati, so skovali njihovi tovariši iz newyorškega gibanja Zavzemimo Wall Street. Ustanovili so neke vrste slabo banko, podjetje, ki z dobrodelnimi prispevki odkupuje dolgove posameznikov in jih nato odpiše. Projekt se imenuje Rolling Jubilee, z njim pa bodo pomagali predvsem tistim, ki so v stiski zaradi posojil, najetih za zdravstvene storitve in šolnine.

Ko banke in drugi upniki ne verjamejo več v poplačilo nekaterih dolgov, jih po občutno nižjih cenah od njihove dejanske vrednosti prodajo naprej izterjevalcem. V tem primeru je izterjevalec gibanje Zavzemimo, ki mu je poskusno že uspelo odkupiti 14 tisoč dolarjev slabih dolgov, zanje pa je plačalo le 500 dolarjev. Od 15. novembra je prejelo že okrog 500 tisoč dolarjev donacij, s katerimi namerava odpisati za približno devet milijonov dolarjev terjatev. Odkup bo gibanje tako stal največ 5,5 odstotka dejanske vrednosti terjatev.

Pri nas nekatere banke s slabimi terjatvami gospodarijo same, druge so jih pripravljene prodati. Če bi nad kakšno obupali, tudi po zelo nizkih cenah, pravijo. V Sloveniji je sicer tveganje upnikov, da ob stečaju ne bodo poplačani, veliko. V 95 stečajih pravnih oseb, začetih od oktobra 2008 do oktobra 2009 in zaključenih do konca leta 2010, je bilo upnikom poplačanih le 0,9 odstotka terjatev. Brez stečajnih mas je večina osebnih stečajev. Za naše razmere bi torej pripadniki gibanja Zavzemimo plačali še preveč.

A določanje vrednosti terjatve ni tako preprosto. Kot so razložili v eni od družb, ki se s tem ukvarjajo, ceno določajo glede na čas zapadlosti terjatve, njeno višino v primerjavi s premoženjem dolžnika, bonitetno oceno dolžnika, zavarovanost terjatve in vrstni red upnikov. Pomemben dejavnik, ki zmanjšuje vrednost terjatve, je tudi čas, predviden za unovčenje. »V praksi je torej mogoče, da se terjatev, katere glavnica znaša 15 tisoč dolarjev, odkupi za 500 dolarjev oziroma celo za nižjo vrednost,« pojasnjujejo. To se zgodi predvsem takrat, ko bi vsi nadaljnji koraki samo še povečevali stroške upnika, terjatve pa ne bi dobil povrnjene. Kupci terjatev navadno odpišejo 95 odstotkov njihove vrednosti. Da bi zmanjšali tveganje, jih zato odkupujejo več hkrati. Zanje plačajo dva odstotka vrednosti, od katerih čez čas (lahko tudi deset let) unovčijo pet odstotkov. S tremi odstotki razlike krijejo stroške financiranja in izterjave.

Slovenska gospodinjstva sicer z odplačevanjem posojil še nimajo prevelikih težav, se pa razmere poslabšujejo zaradi številnih stečajev podjetij in manjšanja realne vrednosti dohodka. V poročilu Skupine NLB za leto 2011 zasledimo podatek, da je 600 milijonov od treh milijard evrov slabih posojil danih fizičnim osebam. Ker država varčuje v zdravstvu in pri izobraževanju, pa si velja rešitve Rolling Jubileeja zapomniti. Za čas po Janševem mandatu.