Politična cenzura v gledališču?

Projekt Srce v breznu – The movie, ki so ga v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu (SSG) napovedovali kot ambiciozno koprodukcijo s črnogorskim Kraljevim gledališčem Zetski dom Cetinje in festivalom Ex Ponto, očitno (še) ne bo ugledal luči sveta. V SSG so ga pet dni pred začetkom vaj, 13. novembra, odpovedali.

Odpoved je povzročila hudo kri. Režiser Sebastjan Horvat trdi, da so predstavo odpovedali zaradi političnih pritiskov, saj tematizira nastajanje italijanskega televizijskega filma Srce v breznu (Il coure nel pozzo) iz leta 2005, ki enostransko prikazuje povojne razmere v Istri in povojne poboje nad Italijani, ki jih je zagrešila takratna jugoslovanska vojska.

Odzivi na Hrvaškem in v Sloveniji so bili ostro odklonilni. Nesojeni režiser predstave Horvat očita upravnemu svetu SSG, da nekaterim njegovim članom tematika ni bila pogodu, vendar v SSG to zanikajo, saj naj bi bila odpoved predstave posledica finančnih razmer v gledališču. Horvat je 7. novembra dobil dopis, da je »SSG zaradi hude finančne stiske iz svojega repertoarja prisiljeno črtati predstavo Srce v breznu«, pripravljeni pa so mu povrniti stroške in izplačati honorar za že opravljeno delo.

Na tiskovni konferenci minulo sredo je Horvat dejal, da je večkrat pisal predsednici upravnega sveta Maji Lapornik in v pismih sprejel »tako rekoč vse (zniževanje stroškov, postponiranje honorarjev), da bi se delo le začelo«, vendar ustreznega odziva ni bilo. »Pripravljeni smo delati zastonj, ker če je težava res v denarju, je treba odpovedati tudi druge projekte in druge dejavnosti. To pa se ne dogaja. Od tod izvira moja misel o politični cenzuri.« Po njegovem je odločitev upravnega odbora izrazito neprofesionalna, saj je kar nekaj avtorskih sodelavcev zaradi sodelovanja pri tem projektu odpovedalo angažma drugje, povrhu pa je kar precej dela že opravljenega. »Načrti za sceno so že narejeni, skice kostumov za predstavo so narisane, glasba se ustvarja, tekst je napisan.« Zagrozil je s tožbo zaradi nastalih stroškov in tudi zato, ker je zaradi takšnega ravnanja SSG ogrožena njegova kredibilnost; boji se, da mu »bodo vpletene osebe in pravni subjekti težje verjeli na besedo«.

Maja Lapornik je nanizala podatke o gmotnem položaju SSG in poudarila, da navkljub sistemski ureditvi financiranja narodne skupnosti za obdobje 2013–2015 finančnih zagat gledališča ni konec. Sama je bila sicer naklonjena uprizoritvi predstave, saj je »ta projekt dobil naše soglasje, z njim smo se predstavili na uvodni tiskovni konferenci, pisali o njem v naši predstavitveni knjižici«, vendar zanj denarja ni.

Umetniška koordinatorka gledališča Diana Koloini je v Primorskem dnevniku opozorila, da je finančni položaj gledališča sicer težaven, a po njenem »nenadna odločitev o odpovedi projekta zbuja pomisleke«. Po njenih besedah so iskali različne rešitve za uresničitev projekta, vendar jih niso našli. Odpoved projekta na ta način označuje za »neustrezno, neodgovorno do avtorjev, koproducentov in ansambla SSG Trst«.

Je pa Horvatova zamisel zanimiva. V središču predstave naj bi bilo nastajanje italijanskega televizijskega filma iz leta 2005 Il coure nel pozzo (Srce v breznu). Gre za gledališki »dokumentarec« o snemanju tega filma. Ekipa bi v gledališki predstavi intervjuvala igralce in druge sodelujoče v filmu.

Horvat pravi, da v predstavi ne gre za frontalno diskreditacijo filma ali za izzivanje Italijanov, ampak za problematiziranje ideologizacije umetnosti in poudarjanje, da umetnost ne sme biti v službi nikogar. »Naša predstava govori o brisanju meja, predvsem tistih v glavah, ki nam jih vceplja takšna ali drugačna politika. O razbijanju mitomanskih narodnih konceptov, ki vzpostavljajo sovražnike na drugi strani, da lahko dojamejo sebe kot nekaj večjega in boljšega,« pojasnjuje Horvat.

Za zdaj Horvatova predstava ne bo uprizorjena v Trstu. Morda se bo kje drugje našlo 67 tisoč evrov, kolikor naj bi stala.