Konec dober, vse dobro

Danila Kumar je bila pogumno dekle. Pri enaindvajsetih letih je fašistom pobegnila iz zapora in odšla v partizane. Bolničarko so Nemci v ofenzivi huje ranili. Vse do uboja leta 1944 je še sodelovala v protifašistični ženski zvezi. Po vojni pa je bila razglašena za narodno herojko.

Po Danili Kumar je imenovana ena od ljubljanskih osnovnih šol. Tam so prejšnji teden pripravili prireditev, na kateri je nastopil tudi šolski pevski zbor. Pevci so med drugim hoteli zapeti pesem Za Slovenijo živim. Himno stranke SDS.

Gre za skladbo, ki sta jo Igor Pirkovič in Miran Juvan napisala leta 2008 za zmagovalko pevskega tekmovanja v sklopu oddaje Vrtiljak na TV Slovenija. Da je medtem postala strankarska himna, so na šoli izvedeli po naključju. »Na to nas je opozorila ena od mam, katere hčerka poje v zboru,« razlagajo. V izogib težavam so jo umaknili s programa.

S pesmijo je sicer narobe le to, da so jo za svojo vzeli v SDS. Ti, ki so priporočila varuhinje človekovih pravic priredili tako, da bi se še naprej kršila. Ti, ki so podpirali referendum o družinskem zakoniku, na katerem se je nato odločalo o pravicah manjšine. Ti, ki so po porazu na volitvah državljane delili na prave in nove v trenirkah. Ki so z darilom blejskega otoka - simbola Slovenije cerkvi oškodovali državo. Ki z državnim denarjem financirajo njim naklonjene medije in fakultete. Ti, ki hočejo v družbi enoumje in blatijo tiste, ki se z njimi ne strinjajo, ali nadnje pošiljajo kriminaliste. Torej ti, ki so pravo nasprotje delovanja Danile Kumar in ki z državnih proslav brišejo zvezdo, pod katero je umrla, da lahko zdaj Pirkovič sploh piše besedila v slovenščini in da v SDS domoljubje sploh lahko izkoriščajo za uveljavljanje strankinih interesov.

Prav je, da so na šoli upoštevali klic staršev.