30. 11. 2012 | Mladina 48 | Kultura
Pozitivna zvijačnost
… ali še ena uprizoritev zgodbe o Obutem mačku, ki govori o iznajdljivosti, nagajivosti ter uresničevanju in moči ljubezni
Predstavo med drugim odlikujeta dobra mera humorja in živahna glasba.
© Urška Boljkovac
Čeravno se vsakdo ne spomni točno, kako gre zgodba o obutem mačku, je slednji gotovo vsesplošno prepoznan in priljubljen pravljični lik, pogosto oživljen tudi na odrskih deskah. Potem ko so ga pri nas leta 2004 pod taktirko Vita Tauferja uprizorili v Špas teatru, leta 2005 pa v režiji Mareka Bečka v Mini teatru, je prejšnji teden svojo uprizoritev dobil še v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Tokrat v obliki humoristične, duhovite predstave, katere priredbo je v tretjem letniku študija dramaturgije napisal danes priznani srbski dramatik Igor Bojović. Njegov Obuti mačkon je kmalu po premieri prejel Sterijevo nagrado za komedijo, v Gledališču Boško Buha pa ga igrajo že dvajset let.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
30. 11. 2012 | Mladina 48 | Kultura
Predstavo med drugim odlikujeta dobra mera humorja in živahna glasba.
© Urška Boljkovac
Čeravno se vsakdo ne spomni točno, kako gre zgodba o obutem mačku, je slednji gotovo vsesplošno prepoznan in priljubljen pravljični lik, pogosto oživljen tudi na odrskih deskah. Potem ko so ga pri nas leta 2004 pod taktirko Vita Tauferja uprizorili v Špas teatru, leta 2005 pa v režiji Mareka Bečka v Mini teatru, je prejšnji teden svojo uprizoritev dobil še v Lutkovnem gledališču Ljubljana. Tokrat v obliki humoristične, duhovite predstave, katere priredbo je v tretjem letniku študija dramaturgije napisal danes priznani srbski dramatik Igor Bojović. Njegov Obuti mačkon je kmalu po premieri prejel Sterijevo nagrado za komedijo, v Gledališču Boško Buha pa ga igrajo že dvajset let.
Zgodba, ki jo je v slovenščino prevedel Milan Jesih, se začne s smrtjo mlinarja, ki svoje premoženje razdeli med tri sinove. En sin si želi nadaljevati družinsko obrt ter še naprej živeti skromno in delovno, njegova dva brata pa ne znata ničesar delati in zagovarjata tezo, da sta v življenju pomembna le denar in sreča, zato mlin in sebe prodata zlobnemu velikanu le Gichu. Tretji sin se odpravi v svet in kaj kmalu sreča svojega novega zvestega sopotnika, obutega mačkona. Ko med potovanjem srečata samega kralja, ga mačkon z zvijačo prepriča, da ima revni mlinar grofovske korenine, zato dobi povabilo na kraljevi ples. Tam očara princeso Anastasie in tako pride do kraljevega prestola. Pot pa ni tako preprosta, saj se vmes ponovno pojavi po prestolu hrepeneč velikan le Giche. Obuti mačkon njegov ego vsemogočnosti izkoristi tako, da le Gicha draži z nesposobnostjo transformacije v miš. Ko velikan dokaže, da mu njegova magija omogoča tudi to, ga mačkon poje, prestol pa pripade mlinarju.
V Lutkovnem gledališču se predstava ne konča tako, da bi junaki enostavno živeli srečno do konca svojih dni, temveč tja odžurajo pod disko lučmi in energičnim plesom enega zadnjih glasbenih fenomenov: korejske pesmi Gangnam Style, ki je dobesedno obnorela svet in od julija do danes nabrala več kot pet milijonov ogledov na portalu YouTube.
Ker zgodba o obutem mačku pripoveduje o zmagovanju z goljufanjem, ji nekateri očitajo nemoralnost. Po drugi strani jo je mogoče interpretirati zgolj kot otroško igrivost, ki je konec koncev dobronamerna – obuti mačkon na najvišji položaj v deželi spravi preprostega človeka, katerega glavni vrednoti sta delavnost in poštenost. Tudi režiser predstave Dušan Jovanović pravi, da je moralizem odveč: »Maček je žival, ki zna biti prijazna. Kljub temu da kdaj kaj ukrade z mize, ga imamo radi. Ta dvojnost obstaja že v naravi in takšni smo tudi ljudje. Imamo sposobnost odpuščanja. Vse, kar maček doseže s svojimi zvijačami, predstavlja nekaj dobrega, plemenitega. Zato mu mora biti odpuščeno. Gre za pozitivno zvijačnost, pri kateri cilj upravičuje sredstva. V tej zgodbi je obuti mačkon na nek način reinkarnacija umrlega očeta, ki svoje lastne sanje realizira kot neka magična žival.«
Predstavo med drugim odlikujeta dobra mera humorja z energičnim karikiranim izražanjem čustev in živahna glasba, ki je ob disko lučeh prisotna že od začetka predstave. Medtem ko bodo otroci poslušali, kakšno moč ima ljubezen in kako uspeti z zvijačnostjo, se bodo starši lahko namuznili tudi ob nekaj aktualnih političnih bodicah na račun superministra.
Uprizoritev v lutkovnem gledališču je ena redkih, ki od otrok pričakuje, da ne bodo pri miru. Stoli so postavljeni na sredino prizorišča, okoli njih pa je v krogu postavljen oder, razdeljen na štiri scene. Zgodba teče v krogu od ene scene do druge in gledalca prisili, da se skladno z dogajanjem tudi premakne in obrne. »Ideja je bila, da vse skupaj deluje kot nekakšen šotor oziroma hiša strahov, v kateri so otroci v skupini, se vrtijo kot na vrteči plošči, v smeri premikanja predstave. Gre za zelo ambiciozno postavitev gledališča, ki je sicer relativno skromno opremljeno,« pravi scenografka Meta Hočevar, ki je sceno načrtovala več kot pol leta.
Za kakšen dodaten gib in navdušenost otrok pa poskrbi tudi že omenjeni Gangnam Style, za uporabo katerega se je odločil skladatelj Drago Ivanuša. Kot pojasnjuje režiser predstave Dušan Jovanović, so iskali »nekaj, na kar otroci vriskajo, ob tem uživajo in tudi plešejo na stolih, če je treba. Je prepoznana pesem, namenjena temu, da otroci še bolj uživajo.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.