Tožilstvo zahteva pregon novinarjev Mladine

Zaradi razkritij o spornem nakupu Večera …

Politiki, kadar jih v zvezi z njihovim delom obiščejo kriminalisti, navadno javnost o tem obvestijo še isti dan. V uredništvu Mladine smo o naši zadevi molčali. Nismo hoteli izpostavljati kriminalistov, hkrati smo bili prepričani, da nam bo z argumenti uspelo brez javnih pritiskov prepričati tožilstvo o našem prav. To nam sicer ni uspelo, tožilstvo kljub vsemu vztraja pri pregonu, čeprav je sodišče ta mesec primer sprva zavrglo. Za kaj gre?

Gre za sporni nakup Večera. Pred letom in pol je Mladina na svoji spletni strani objavila odločbo urada za varstvo konkurence, na podlagi katere je urad slamnatemu kupcu, majhnemu računalniškemu podjetju 3LAN, dovolil nakup časopisa. V tej, sicer tajni odločbi je mrgolelo nepravilnosti. Urad je recimo dovolil nakup Večera, ne da bi presojal koncentracijo lastništva med Večerom in podjetjem Delo Revije in ne da bi preverjal finančno konstrukcijo posla, s čimer očitno ni kršil le zakona, temveč tudi svoje prejšnje odločbe. Objava na Mladinini spletni strani je bila potem podlaga za tožbo, ki so jo vložili mali delničarji Večera zaradi ničnosti odločitve UVK-ja, kasneje pa na podlagi te odločitve ministrstvo za kulturo tudi ni izdalo soglasja. Posel je zato padel v vodo.

V člankih, ki smo jih v zvezi s tem primerom objavili v Mladini, smo poleg tega opozarjali na povezave med zaposlenimi v uradu, predvsem njegovim nekdanjim vodjem Janijem Soršakom, in kupci Večera. Avgusta letos je tudi protikorupcijska komisija pri svoji preiskavi podvomila, da se je Soršak res izločil iz vseh postopkov v UVK-ju, saj se recimo njegov naslednik, sedanji vodja urada Damjan Matičič, ni mogel »spomniti«, ali je bil na sestankih, povezanih s prodajo Večera, Soršak res navzoč, kot je protikorupcijski komisiji povedala ena od prič.

Kljub razkrivanju teh spornih dejanj je Matičič lani na tožilstvo vložil naznanilo kaznivega dejanja objave poslovnih skrivnosti v Mladini. Pri čemer je to informacijo, kot izhaja iz sodnega spisa, poslal kar Blanki Žgajnar, tedanji vodji posebne tožilske skupine za najhujšo gospodarsko kriminaliteto.

Na tej podlagi so kriminalisti konec leta 2011 sprva zaslišali odgovornega urednika Mladine Grego Repovža, saj so hoteli izvedeti, kdo je Mladini izročil dokument. Nato je policija primer zaključila z naznanitvijo kaznivega dejanja zaposlenega na ministrstvu za gospodarstvo, v skladu s sodno prakso, kot je zapisala, pa je novinarje Mladine pustila pri miru. A je konec januarja tožilstvo od kriminalistov zahtevalo dopolnitev ovadbe – po novem so storitve kaznivega dejanja objave poslovne skrivnosti osumili novinarja Mladine Boruta Mekino. Ta je bil tudi zaslišan in nato julija »obtožen kaznivega dejanja neupravičene uporabe podatkov, ki naj bi se varovali kot poslovna skrivnost«. Tožilstvo je sodišču pri tem predlagalo, da se iz obravnave izključi javnost in da se novinar kaznuje z zaporom do treh let.

Okrajna sodnica je ta mesec sicer obtožni predlog zavrgla. Sklenila je, da dejanje, ki je predmet obtožbe, sploh ni kaznivo dejanje. A so se na tožilstvu ta teden na sklep pritožili.