Izgubljene iluzije

Ta teden je Dnevnik razkril, da sta minister za delo Andrej Vizjak in vodja direktorata za javno premoženje na ministrstvu za finance Matej Runjak kupila delnice Telekoma Slovenije le mesec dni prej, preden je vlada na zaprtem delu seje prižgala zeleno luč za začetek postopka prodaje državnega deleža v Telekomu. Še več. Vizjak je prvi sveženj delnic kupil le dan potem, ko je vlada soglašala s predlogom Kad in Sod o dvigu dividend te družbe, kar pomeni, da je v nekaj dneh z dividendami zaslužil 1750 evrov. Logičen stavek na tem mestu bi bil: dan po razkritju zlorab informacij, ki sta jih pridobila kot državna funkcionarja, sta odstopila. A se to ni zgodilo.

Vizjaku in Runjaku se ob privatizaciji Telekoma obeta masten zaslužek. Tečaj delnice Telekoma bi se po ocenah analitikov ob prodaji zvišal s sedanjih 80 na 120 ali celo na 180 evrov. Ker je Vizjak v dveh svežnjih kupil 650 delnic, seveda po precej ugodnejši ceni od sedanje (za prvi sveženj delnic, ki ga je kupil junija, naj bi odštel 69 evrov, za drugega, ki ga je kupil septembra, pa od 65 do 68 evrov), bi mu prodaja Telekoma prinesla od 34.400 do 60.000 evrov dobička. »Ne gre le za sum zlorabe notranjih informacij, ampak de facto za vojno dobičkarstvo. Za učno uro ’doktrine šoka’ iz podpihovanja izrednih razmer, za katerimi se skrivajo zasebni interesi,« je sporni nakup komentiral novinar Dnevnika Primož Cirman.

Oba visoka politična funkcionarja vztrajata, da delnic nista kupovala na podlagi notranjih informacij, češ da nista imela nič več podatkov, kot so jih imeli tudi ostali vlagatelji. Toda naključij je toliko, da je težko verjeti v njuno nedolžnost. Neizpodbitno je, da opravljata funkciji, zaradi katerih imata dostop do ključnih podatkov o prodaji državnega premoženja. Minister za delo je član vladne ekipe, ki pripravlja strategijo prodaje državnih naložb. Obenem je Vizjak vpliven član SDS, stranke, ki se odkrito zavzema za privatizacijo državnih podjetij. Runjak je nekdanji borznik, kot vodja direktorata za javno premoženje pa je pristojen za tehnično izpeljavo prodajnih postopkov. Je tisti človek ministrstva za finance, s katerim se Sod in Kad usklajujeta o tako pomembnih rečeh, kot je dvig višine dividend v državnih podjetjih. Če bi Vizjak in Runjak delnice Telekoma kupila leta 2008 ali pa 2010 bi morda še verjeli, da sta igrala pošteno, toda kupiti jih sredi priprave terena za privatizacijo Telekoma, ko se delnice začenjajo strmo vzpenjati – kako naivni mislita, da smo? Vizjak skuša nakup prikazati skoraj kot humanitarno dejanje, s katerim izkazuje zaupanje v slovensko gospodarstvo. »Delnice Telekoma sem kupil, ker zaupam v slovenska podjetja, še posebej tista, ki se jih po kazalcih splača kupiti … Po svojih finančnih zmožnostih sem prihranke naložil v nekaj, v kar verjamem – v slovensko gospodarstvo.«

Vizjak skuša nakup delnic Telekoma prikazati skoraj kot humanitarno dejanje, s katerim izkazuje zaupanje v slovensko gospodarstvo.

A od kod sploh Vizjaku 43 tisoč evrov za nakup delnic Telekoma? Po javnih podatkih je solastnik tristo kvadratnih metrov velike družinske hiše v Brežicah, dveh gradbenih parcel, manjšega poslovnega prostora, dveh zidanic ter ima 10.000 evrov prihrankov na bančnem računu. Pravi, da je v delnice vložil vse svoje bančne prihranke ter izkupiček od prodaje avtomobila Citroen C5 (letnik 2008) v višini 12 tisoč evrov, preostalih 23 tisoč evrov pa naj bi pridelal v zadnjih dveh letih s prihranki pri plači, ki znaša 3000 evrov neto. »Stanje na mojem bančnem računu je enako nič,« pravi. Zdi se neverjetno, da bi izkušen politik, celo bivši minister za gospodarstvo, sredi najhujše recesije za nakup delnic postrgal vse prihranke. Vsak normalen človek bi denar iz previdnosti razpršil na več koncev. Če staviš na en vrednostni papir, to storiš samo, če si bolesten hazarder ali če si povsem prepričan, da se ti bo poteza splačala.

Zaradi suma zlorabe notranjih informacij je Vizjakove in Runjakove posle z delnicami Telekoma pod drobnogled vzela Agencija za trg vrednostnih papirjev, preučiti pa jih namerava tudi Komisija za preprečevanje korupcije, pri čemer se slednja vsaj za zdaj še ni odločila za uvedbo samostojnega postopka. Nekdanji prvi mož Agencije za trg vrednostnih papirjev Neven Borak pravi, da po zakonu o trgu finančnih inštrumentov Vizjaku in Runjaku kot vladnima funkcionarjema ne bo mogoče dokazati zlorabe notranjih informacij, potencialni kršitelji po tem zakonu so namreč lahko le zaposleni pri izdajatelju vrednostnih papirjev, torej pri Telekomu, ne pa tudi predstavniki države kot lastnice izdajatelja vrednostnih papirjev.

Se torej Vizjaku in Runjaku ne bo zgodilo nič? Po kazenskem zakoniku je za zlorabo notranjih informacij zagrožena do triletna zaporna kazen. Če se bo seveda kdo odzval.