Zvišanje plač? Res je!

Avstrijski sindikati in delodajalci so se s kolektivnimi pogodbami dogovorili za triodstotno zvišanje plač v gospodarstvu. Hkrati se bodo zvišala tudi nadomestila za prevoz na delo, povečala se bo davčna olajšava, pokojnine pa se bodo zvišale v povprečju za 1,8 odstotka, kar je po ocenah upokojenskih združenj premalo, saj znaša stopnja inflacije v Avstriji 2,8 odstotka. Zanimivi in hkrati so zgovorni tudi podatki o brezposelnosti, ki znaša le štiri odstotke, vendar skrb zbuja osemodstotna brezposelnost med mladimi. Toda avstrijska državna politika podpira zaposlovanje diplomantov, kajti brez redne zaposlitve jih je le 2,5 odstotka. Kriza je sicer prizadela tudi avstrijsko gospodarstvo, so pa v letošnjem tretjem četrtletju zabeležili 0,9-odstotno gospodarsko rast in razglasili, da je avstrijsko gospodarstvo premagalo krizo. Avstrija je pravzaprav »tiha zgodba o uspehu«, kar priznavajo tudi naši analitiki.

Od kod takšna gibanja v Avstriji? V času finančne krize je Avstrija, podobno kot Nemčija in Belgija, pa tudi naša Pahorjeva vlada, finančno spodbujala podjetja, da niso odpuščala delavcev in da so ohranjala visoko zaposlenost. Tudi Avstrija je podjetjem nadomeščala del plač v času manjšega povpraševanja po njihovih izdelkih, ko so skrajševala delovni čas. Zato ni čudno, da so v najhujših letih recesije (2008 in 2009), ko se je avstrijsko gospodarstvo skrčilo za pet odstotkov, beležili le minimalno povečanje brezposelnosti v višini enega odstotka.

Avstrijci so pravočasno dokapitalizirali banke in za to porabili kar tri odstotke BDP-ja, kar je bankam omogočilo, da kreditirajo novi investicijski cikel.

Vest o zvišanju plač v avstrijskem gospodarstvu je prišla tudi v Slovenijo. Plače naj bi zvišali tudi zato, da bi spodbudili domačo potrošnjo, kar spada med znane učbeniške metode o tem, kako zagnati nov gospodarski cikel. To sicer drži, vendar nam je dr. Thomas Leoni z Avstrijskega inštituta za gospodarstvo (Wifo) dejal, da pa se plač v javnem sektorju niso dotaknili. »Potrošnje ni stabilizirala dobra plačna dinamika, ampak primerjano nizka brezposelnost in povečanje zaposlenih«, vlada pa si zvišanja plač v javnem sektorju enostavno ne more privoščiti zaradi politike konsolidiranja proračuna, saj se tudi Avstrija ne more pohvaliti s presežkom v proračunu in nizkim javnim dolgom. Kljub temu pa analitiki, tudi Leoni, napovedujejo, da naj bi »v obdobju med letoma 2012 in 2016 plače rasle rahlo hitreje kot inflacija, na letni ravni okoli pol odstotka, vendar pa bo to različno v različnih panogah in v tudi v skupinah delavcev«.

Slovenija je v marsičem primerljiva z Avstrijo. Obe gospodarstvi in državi sta razmeroma majhni in imata diverzificirano proizvodnjo. Po mnenju dr. Francija Križaniča z Ekonomskega inštituta Pravne fakultete so »Avstrijci uspešni zato, ker imajo izvozno usmerjeno gospodarstvo, ki je zadržalo industrijo, vezano na kvartarni sektor, se pravi na javne storitve, kjer je bistven človeški kapital. To so zdravstvo, šolstvo in znanost. Končni rezultati njihovih industrij so izjemno uspešni izdelki, ki jih je mogoče prodati na tujih trgih«. So pa Avstrijci pravočasno dokapitalizirali banke in za to porabili kar tri odstotke BDP-ja, kar je bankam omogočilo, da kreditirajo novi investicijski cikel. Poleg tega je avstrijsko gospodarstvo močno vezano na nemško, ki kljub krizi v svetu ne doživlja padcev. Avstrijci pa so našli svoje mesto tudi na trgih v državah BRIC (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska), kjer kupujejo zlasti opremo iz Nemčije in Avstrije.

Slovenija lahko le sanja o zvišanju plač v gospodarstvu, čeprav je tudi naše zelo izvozno usmerjeno. Javni sektor pa je »glavni sovražnik« aktualne oblasti, saj rovari po njem brez premisleka.