Porajanje alternativ

Kdor se je še pred letom smejal posameznikom v šotorih pred ljubljansko Borzo, danes razmišlja drugače. Vse, na kar so opozarjali v gibanju 15o, postaja očitno. Politiki so bolj v službi kapitala kot ljudi. Propadu države, ki nam po njihovem prepričanju grozi, se izogibamo s krčenjem že pridobljenih pravic. Obupujejo upravičenci do javnih sredstev in socialni delavci. Proračunske postavke komaj še ohranjajo javno visoko šolstvo in zdravstvo, kaj bo s kulturniki, se ne ve ...

Izbruh protestov v Mariboru je bil iskrica. Protesti in ljudske pobude so se razplamteli povsod. Tudi kot odgovor tistim, ki so dvomili o protestih, so se začele oblikovati skupine za izboljšanje družbenih razmer. Vsak dan jih je več, kot je vsak dan več tudi predlogov, kako naprej.

Prve zahteve Gašperja Lubeja, urednika spletnega časopisa Čuvar in predlagatelja ljudske nezaupnice, ki jih je prebral na ljubljanskih demonstracijah 7. decembra, so podprli člani Civilne družbe za novo družbeno ureditev Slovenije, ki so tudi pobudniki vseslovenske vstaje. Zahtevam po odstopu celotne politične elite, reformi sodstva, kazenskem pregonu tistih, ki so do premoženja prišli na sporen način in po več neposredne demokracije, se je kmalu pridružilo precej novih.

Največjo podporo je dobila pobuda Danes je nov dan, ki je namesto konkretnih predlogov, kaj storiti za izboljšanje razmer, predlagala cilje, za dosego katerih bi si morali prizadevati. Predvsem se Žiga Vrtačič in drugi pobudniki zavzemajo za spoštovanje socialnih pravic in za družbo, kjer bi bilo merilo uspeha veselje do življenja. Neposredno demokracijo so vzeli zares. Predloge, kako cilje doseči, zbirajo na spletni strani pobude, ki deluje kot internetna skupščina. Prav tako so bili neposredno demokratični v Skupini za Maribor, kjer so Borisa Vezjaka in druge predstavnike izbrali prek Facebooka.

Za več skupščinske demokracije se zavzemajo tudi v skupini Neposredna demokracija zdaj! Takšno odločanje bi vpeljali v politiko in gospodarstvo, s čimer po njihovem mnenju pri nas ne bi bilo težav. »Poznamo že kmetijske zadruge, imamo podjetja, ki jih soupravljajo delavci. Tudi občine so majhne, zato vpeljava skupščin ni utopična,« pojasnjuje Mitja Svete, eden od članov skupine. Spremembe bi uvedli postopoma, z argumenti, ki jih politika ne bi mogla zavrniti.

Pa je razmišljanje o neposredni demokraciji res tako utopično? Prebivalci 1,5-milijonskega mesta Porto Alegre v Braziliji po soseskah odločajo o proračunu. Prebivalci sosesk v ameriških mestih povezano nastopajo proti predstavnikom bank in lokalnih oblasti. Dosegajo točno to, za kar si vsa Slovenija, razočarana nad predstavniško demokracijo, prizadeva zdaj.

Te dni pa se je pojavila še ena pobuda. Odbor za pravično in solidarno družbo je svoj manifest prvič prebral, kako pomenljivo, prav na Roški.