Cerkvene pesmi v šoli …

Bralka nam je poslala pismo, v katerem opozarja, da so na njihovi osnovni šoli pozabili na razlikovanje med državnimi prazniki in dela prostimi dnevi. Spomnimo se: dan spomina na mrtve in dan državnosti sta državna praznika, velikonočna nedelja in božič pa sta le dela prosta dneva.

Hkrati jo je zmotilo petje cerkvene pesmi v osnovnošolskem zboru; gre za pesem Prižgimo si lučke. Pesmarica, kot je v predgovoru zapisala profesorica glasbe Tatjana Mihelčič Gregorčič, »zajema vse segmente cerkvenega leta – tudi post in advent … (zato) bo uporabna tako pri verouku kot pri liturgiji.« Podobno meni v predgovoru mag. Ivan Olip, strokovni nadzornik za verouk, ki je zapisal, da je »zbirka zelo primerna za šolski verouk, pa tudi za zunajšolsko farno delo z otroki, ker obsega veliko otroških pesmi, zelo primernih za celo cerkveno leto«.

Na zavodu za šolstvo so izdelali strokovno mnenje o uporabi sakralne glasbe v okviru prazničnih koncertov pevskih zborov v vrtcih in šolah. Pojasnjujejo, kaj je božič in da je poleg verskega praznika katoličanov tudi dela prost dan. Praznuje se lahko tudi v šolah s petjem ljudskih pesmi (Snežinke, bele zvezdice itd.), umetno sakralno glasbo (Božji nam je rojen sin) in popularno glasbo (Jingle Bells itd). Sodijo, da ljudska pesem in sakralna glasba odsevata veličino naroda. »Cilj petja tovrstne glasbe je med drugim vzgoja nacionalne identitete, spoznavanje z lastno kulturo naroda.« Pesem Jingle Bells naj bi, po tem mnenju, sodila med tiste, ki omogočajo razumevanje drugih kultur.

No, sakralna glasba in pesmi so tiste, ki »odsevajo veličino naroda«. Drugačna interpretacija bi bila, sodeč po strokovnem mnenju, napačna. Le kaj bi rekli o Hej brigade, Šivala je deklica zvezdo, Ob tabornem ognju … Zagotovo tudi krepijo duha naroda in poudarjajo njegovo veličino, jih pa skorajda ni (več) v repertoarju šolskih zborov.