21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Zmaga za kamere
Morda bomo presenečeni, a verjetno bo Borut Pahor na položaju predsednika republike igral samo reprezentativno vlogo, vsebinske pa ne
Borut Pahor v zavetišču za male živali v Novem mestu med eno od številnih predvolilnih akcij, med katerimi je opravljal različne poklice, pomagal ljudem in zbiral politično podporo.
© Borut Peterlin
Na predsedniških volitvah je zmagal Borut Pahor. Presenetljivo? Samo na prvi pogled. Pahor je premagal dosedanjega predsednika Danila Türka, četudi mu je najprej razpadla vlada, potem je lani na parlamentarnih volitvah njegova stranka SD doživela poraz, spomladi pa je poraz doživel še Pahor sam, na volitvah za predsednika stranke. Premagal ga je Igor Lukšič. A kljub temu, kljub trem velikim NE-jem, je Pahor poskušal še četrtič. Izsilil je kandidaturo za predsednika republike, se odpravil po Sloveniji, se preizkušal v množici poklicev in nazadnje postal presenetljivi zmagovalec. Zmagal je z veliko prednostjo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
21. 12. 2012 | Mladina 51 | Politika
Borut Pahor v zavetišču za male živali v Novem mestu med eno od številnih predvolilnih akcij, med katerimi je opravljal različne poklice, pomagal ljudem in zbiral politično podporo.
© Borut Peterlin
Na predsedniških volitvah je zmagal Borut Pahor. Presenetljivo? Samo na prvi pogled. Pahor je premagal dosedanjega predsednika Danila Türka, četudi mu je najprej razpadla vlada, potem je lani na parlamentarnih volitvah njegova stranka SD doživela poraz, spomladi pa je poraz doživel še Pahor sam, na volitvah za predsednika stranke. Premagal ga je Igor Lukšič. A kljub temu, kljub trem velikim NE-jem, je Pahor poskušal še četrtič. Izsilil je kandidaturo za predsednika republike, se odpravil po Sloveniji, se preizkušal v množici poklicev in nazadnje postal presenetljivi zmagovalec. Zmagal je z veliko prednostjo.
Toda temeljno sporočilo letošnjih volitev ni gladka zmaga Boruta Pahorja, tudi ne (pričakovani) neuspeh Milana Zvera, kandidata vlade, ki je odpadel že v prvem krogu volitev. Temeljno sporočilo je nizka volilna udeležba, ki je bila samo 42,2-odstotna. In to v trenutku, ko so se v Sloveniji začeli protesti, ko je Slovenija znova začela razmišljati politično. Kaj tako nizka volilna udeležba pove o volitvah in kaj o ponujenih kandidatih? Očitno predsedniške volitve za ljudi niso bile usodna tema. V drugem krogu sta se pomerila dva pogojna levičarja, potem pa je eden od njiju zmagal z glasovi desnice in podporo Janeza Janše. Razlog za nizko udeležbo tiči tudi v predvolilni tekmi, v kateri so prevladovala k spektaklu nagnjena medijska soočenja; z veliko blišča in brez vsebine so trivializirala institucionalno vlogo predsednika republike.
Na takšnih soočenjih se je najbolje znašel Borut Pahor. Diplomatski Danilo Türk mu ni mogel slediti, četudi so bili njegovi odgovori natančni in konkretni. Pahor je pač politik, ki brez slabe vesti v kamere govori krilatice o tem, da je delal politične napake, da so bile te velike in da zanje prevzema odgovornost. Vendar so te napake, tako pravi sam, njegova prednost. Kot da bi ga to, da je edini premier v zgodovini Slovenije, ki je vlado pripeljal na izredne volitve, kvalificiralo, da postane predsednik republike. A volivci so mu verjeli. Bil je prepričljiv.
Po volitvah je bil najbolj zadovoljen Janez Janša. S tem, ko je predsednik republike postal politik, ki se zavzema za povezovanje brez vsebine, ki si, kakor bi dejal Milan Kučan, svojo vlogo predstavlja kot prostor, ki povezuje, četudi sam nima mnenja, se je Janša utrdil na oblasti. Borut Pahor gotovo ne bo zelo kritično spremljal njegovega vladanja. Pač pa bo vladal povezovalno, brez mnenja, sredinsko, ne da bi užalil to ali ono stran. Vladal bo predvsem zase. Ne bo predsednik vseh državljanov, pač pa predsednik Boruta Pahorja.
Volilna statistika pokaže, da je Boruta Pahorja podprla manj kot tretjina volivcev. Natančno le 27,9 odstotka vseh volilnih upravičencev, ki so lahko jeseni volili na predsedniških volitvah.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.