Vseslovenska vstaja: na proteste poziva tudi Delavsko-punkerska univerza

Kdor do danes ni šel na demonstracije, mora to storiti jutri. Res gre zares. Sodba ustavnega sodišča, ki je prepovedala referenduma o državnem holdingu in t.i. slabi banki, je še en pokazatelj, da smo državljani dobri le, ko plačujemo davke. Da bi si drznili poskusiti soustvarjati politični prostor, v katerem živimo – tega ne dopuščajo več. Nobena veja oblasti.

Na politične in druge elite torej ni več računati. Ne predstavljajo nas. Kot pravijo na Delavsko-punkerski univerzi: »Svoje pravice in prihodnost si moramo izboriti sami!«

Nasprotno trditvam, da smo Slovenci hlapčevski narod, v Delavsko-punkerski univerzi ugotavljajo, da je intenzivnost spontanih in samoorganiziranih stavk, akcij novih družbenih gibanj, protestov družbeno izključenih, študentov, intelektualcev in kulturnih delavcev vsako leto več. Razumemo, kaj se dogaja in tega nočemo. In vsak tudi ve, kaj hoče.

Člani Delavsko-punkerske univerze hočejo takojšen odstop vlade in razpis novih volitev. Hočejo, da se preneha z varčevanjem, ki le še znižuje gospodarsko rast in s tem življenjski standard v državi. Zahtevajo, naj vlada opusti načrte z državnim holdingom in slabo banko, ki sta dejansko del načrta za privatizacijo slovenskega gospodarstva. Treba je tudi spremeniti referendumsko zakonodajo in ukrepe, ki zmanjšujejo raven demokratičnih pravic, spoštovati pa pravila pravnega dialoga, še pišejo v pozivu na jutrijšnje demonstracije.

A to bi bil le začetek. »Oblikovati je treba nove ekonomske, socialne in politične alternative,« so zapisali. V skladu z mnogimi pozivi različnih skupin po več neposredne demokracije, tudi sami menijo, da moramo odgovore iskati na ulicah, delovnih mestih, javnih institucijah … Povsod, kjer jih ne iščemo zdaj.

Nekatere rešitve predlagajo tudi sami. Poleg krepitve možnosti soodločanja v demokratičnih procesih so med temi še skrajšanje delovnega tedna na 35 ur, ponovno uvajanje politike polne zaposlenosti in vrnitev privatiziranega premoženja delavcem, ki so ga stvarili. Uvedli bi tudi ekonomsko demokracijo in delavsko soodločanje pri vodenju podjetij. Zavzemajo se za ekološko vzdržno energetsko in gospodarsko politiko. Zahtevajo še dvig minimalne plače in zmanjšanje socialne neenakosti. Kakovostne javne storitve morajo biti dostopne vsem, javnemu interesu pa bi morale služiti tudi banke in obdavčitev premoženja.

Uvajanje človeku prijaznih alternativ pride na vrsto po padcu sedanje vlade. Ta reform, ki bi bile v skladu z interesi in željami ljudstva, ni sposobna izpeljati.