Elita in njena potica

Razočarali ste me, dr. Petrič!

Odločitev ustavnega sodišča, s katero je bil prepovedan referendum o slabi banki, me ni presenetila. Glede na ideološko sestavo sodnikov, ki so želeli podpreti sedanjo koalicijo v njenih naporih , da bi po svojem videnju reševala nekatere nakopičene gospodarske in proračunske probleme, se mi to zdi celo razumljivo. Toda, da ste to odločitev podprli tudi vi, za katerega sem mislil, da ne izhajate iz tega gnezda, pa me je globoko razočarala. Celo v Odmevih ste dejali, da je ustavno sodišče imelo pred očmi reševanje države pred grozečim bankrotom. Svetovna in domača ekonomska znanost pa si o tem sploh ni enotna. Nekateri menijo, da je prav taka rešitev katastrofa za državo. Krilatica neoliberalcev, da je država slab lastnik družbenega premoženja, je več kot iz trte zvita. Država je to lastnino samo malomarno upravljala in dajala v roke nesposobnim upravljavcem, ki jih je kadrovala po strankarskih in ne po strokovnih kriterijih. Na stotine privatnih podjetij je v zadnjem desetletju prav tako šlo v stečaj in v njih je poniknilo ogromno bančnega kapitala. Tajkuni pa so varno odjadrali z njim v čezmorske oaze, davkoplačevalcem pa so zapustili sanacijo bank. Zato je še toliko bolj presenetljivo, da so se ustavni sodniki tako odločno opredelili o strokovnem makroekonomskem vprašanju, o katerem si celo največji strokovnjaki doma in na tujem niso enotni.

No, glavni razlog, zakaj sem se lotil tega pisma, izhaja iz leta 1971, ko ste kot mlad pravnik v slovenski vladi (tedanjem izvršnem svetu Staneta Kavčiča) bili državni sekretar za tehnologijo. Tedaj so Vas iz politike odstranili, ker ste po mnenju častnega razsodišča ZK sodelovali v odmevni akciji poskusa demokratizacije slovenske politike; v znani aferi 25 poslancev, v kateri sem tudi jaz, kot poslanec podpisnik, zastavil odločno podporo za vašo kandidaturo za člana predsedstva SFRJ iz Slovenije v nasprotju z že sprejetima uradnima kandidatoma ZK in SZDL, Bulcem in Ribičičem. Ker tudi po izdatnem pranju možganov, naj priznam, da sem bil zapeljan in da se bom od akcije distanciral, tega nisem hotel priznati in sem pri svojem stališču vztrajal, so tudi mene odstranili iz aktivne politike za več kot 15 let, enako kot vas skupaj s Stanetom Kavčičem. Zgolj razmišljam, kaj je v teh 41-h letih povzročilo takšno spreobrnitev pri vas. Pa ja ne, gotovo se motim, tisti »zlobni« Menartovi stihi:

Ko sem polagoma starel,
Za dom in ženo sem skrbel
in mnogo lumparij počel,
za ljubi kruhek.