Oškodovani štipendisti
Samovoljna razlaga zakona, veliki zaostanki in jemanje pravic
Država se obnaša, kot da študenti ne bi bili njeni
© Matej Leskovšek
Dijakom in študentom, ki so upravičeni do Zoisove štipendije in v šolo ali na fakulteto hodijo zunaj kraja svojega stalnega bivališča, pripada tudi dodatek za bivanje. Ta znaša okrog 85 evrov, a dobili ga bodo le redki.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Država se obnaša, kot da študenti ne bi bili njeni
© Matej Leskovšek
Dijakom in študentom, ki so upravičeni do Zoisove štipendije in v šolo ali na fakulteto hodijo zunaj kraja svojega stalnega bivališča, pripada tudi dodatek za bivanje. Ta znaša okrog 85 evrov, a dobili ga bodo le redki.
V nasprotju z dosedanjo prakso, ko so dodatek dobili vsi upravičenci, če le kraj njihovega izobraževanja ni bil isti kot kraj njihovega stalnega bivališča, sta ministrstvo za delo in javni sklad za štipendije konec julija vse vlagatelje vlog za štipendiranje opozorila, da to ni več dovolj. Po novem morajo Zoisovi štipendisti v kraju izobraževanja že s prvim dnem novega šolskega leta imeti prijavljeno začasno bivališče. Kdor ga ni prijavil pravočasno, dodatka ne dobi. Zaradi te odločitve jih je po izračunih Zveze študentskih klubov (Škis) oškodovanih okrog deset tisoč.
Navodilo so štipenditorji izdali, čeprav za to ni pravne podlage. O tem pogoju ne govori zakon o štipendiranju. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij je enak kot leta 2009 in dodatka za bivanje sploh ne omenja. Prav tako takšnih navodil ni med razpisnimi pogoji. Prijavni obrazec sicer od vlagatelja zahteva vpis naslova začasnega bivališča, a določila, da mora biti to prijavljeno prav do prvega dne šolskega oziroma študijskega leta, ni nikjer.
Ministrstvo se obtožb otepa, prav tako sklad. »Ker vlagatelj štipendijo uveljavlja od prvega dne šolskega oziroma študijskega leta, mora vse pogoje izpolnjevati tudi prvi dan štipendiranja,« odločitev razlagajo v javnem skladu. Oboji pa se sklicujejo na zakon o prijavi prebivališča, po katerem mora oseba, ki prebiva na začasnem naslovu, tega na upravni enoti prijaviti v treh dneh od namestitve. A tudi na ta določila ne napotuje noben s štipendijami povezan pravni akt.
V Škisu se sicer strinjajo, da je dokazovanje upravičenosti do dodatka za bivanje nujno, saj se tako preprečujejo zlorabe. Vendar menijo, da si štipenditorji zakonodajo napačno razlagajo in so pri določitvi skrajnega roka prijave začasnega bivališča ravnali samovoljno.
A to še ni vse. Javni sklad je nekaterim poslal tudi zahtevo po dopolnitvi vloge, ker je bilo njihovo potrdilo o opravljenih izpitih izdano pred 30. septembrom. Za to so se odločili, da prikazano povprečje ocen ne bi bilo boljše od realnega. Toda tudi ta zahteva ni navedena nikjer.
Vse skupaj pa je še bolj absurdno, saj nekateri štipendisti zaradi počasnega odločanja sklada za letošnje šolsko leto sploh še niso dobili izplačanih štipendij. Za tiste, za katere je štipendija edini finančni vir, je to nevzdržno, pravijo v Škisu, in opozarjajo na zaostanke tudi pri republiških štipendijah.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.