Odbor za pravično in solidarno družbo prevzema pobudo

Odbor za pravično in solidarno družbo je nase opozoril 20. decembra, ko so na Roški ulici v Ljubljani, pred stavbo nekdanjega vojaškega sodišča, povedali, za kaj se zavzemajo. Nekateri od ustanovnih članov odbora, ki na spletni strani Odbor.si zbira nove člane in podpornike, so junija 1988 na istem mestu zahtevali izpustitev Janeza Janše. Zdaj zahtevajo njegov odstop in prehodno tehnično vlado. Čeprav je bil njihov slogan »Nazaj na Roško«, je treba nanj gledati v celoti – napisan je bil na zeleni puščici, usmerjeni v desno, torej naprej.

Zahteve tega »neformalnega civilnega združenje zainteresiranih ter zaskrbljenih državljank in državljanov«, kot so se samoopredelili, izvirajo iz protestov. Ljudje na ulici, ki jih po anketi Dela podpira okrog 85 odstotkov Slovencev, si prizadevajo za drugačno politiko od te, ki jo izvaja sedanja oblast. Odstop Janševe vlade, ki ga v odmevu na proteste zahteva tudi odbor, bi pomenil uresničitev težnje po prekinitvi podrejanja neoliberalnemu kapitalizmu, ki postopoma izničuje vse socialne pravice.

»Kratkoročno hočemo odstop vlade, prehodno vlado in predčasne volitve. Dolgoročno pa si želimo globinsko prenovo, vrnitev etične drže v politiko ter gospodarstvo, ki bo služilo ljudem,« razlaga predsednik odbora dr. Jože Pirjevec.

Napotke, kako to doseči, iščejo predvsem v zahtevah in ciljih protestnega gibanja. Kot so zapisali akademiki in intelektualci odbora, zbrani okrog dr. Pirjevca, bi radi »soustvarjali družbene in politične spremembe v času splošnega ljudskega upora proti zlorabam političnih elit, ki imajo za posledico uničevanje socialne države, krčenje družbene solidarnosti in zniževanje dosežene ravni demokracije«.

O očitkih, da poskušajo proteste 'ugrabiti', dr. Pirjevec pravi, da je v »našem krogu že dolgo časa vrelo. Bilo je nujno, da se nekaj naredi. Tako ni šlo več naprej. Treba pa je priznati, da je protestni val dal dodaten zagon«. Poleg vključitve v proteste pa se mu zdi nadvse pomembno predstaviti tudi določen program. Tega sami deloma že imajo, usklajujejo pa se tudi z drugimi pobudami in skupinami, ki so izšle iz protestov. »Mnenja so sicer različna, a imamo skupne imenovalce. Odboru se zdi važno, da povežemo to protestno gibanje z enim programom, enim projektom, kako preoblikovati slovensko stvarnost,« pojansjuje dr. Pirjevec, in dodaja, da bo konec meseca v Cankarjevem domu njihov manifest že pripravljen.

Ugibanja, ali se bodo takrat odločili za oblikovanje stranke, pušča odprta. Strankarska pot se sicer zdi za odbor možna tudi zaradi mnenja, da je treba ostati v predstavniški, parlamentarni demokraciji. »Ne moremo se ji zaradi ene slabe izkušnje kar odpovedati. Kot je dejal Churchill, slaba je, ampak vsi drugi poskusi drugačnega ustroja so še slabši,« stališče pojasnjuje dr. Pirjevec.

Zgodovinar je pojasnil tudi pismo, ki so ga skupaj s Koordinacijskim odborom kulture Slovenije (KOKS), Društvom slovenskih pisateljev in stranko TRS so napisali pismo, namenili tujim medijem. V besedilu je govora tudi o odzivih vladajočih na demonstracije. Kot neprimerno je označeno zaničevanje protestnikov z zombiji in priprtje domnevnih in večinoma nedolžnih mariborskih izgrednikov, ki so bili en mesec priprti neutemeljeno. Premier Janša se je nanj odzval, še preden je bilo posredovano javnosti, in dejal, da gre za blatenje države. »Gre preprosto za obveščanje o tem, kar se dogaja, ker mednarodna javnost ni obveščena,« pravi dr. Prijevec. Tujino želijo obvestiti, da je šlo pri ljudskih vstajah za izrazito politične proteste. Angleški BBC je ob izgredih na ljubljanskih protestih denimo zapisal, da gre za upor proti varčevanju in domnevni korupciji. Čeprav gre tudi za to, protestniki predvsem zahtevajo odhod politične elite, ki jih ne predstavlja več.

Tako kot druge iniciative, ki so izšle iz prostestov, tudi Odbor za pravično in solidarno družbo poziva vse, ki bi radi sodelovali, naj se jim pridružijo.