Kazen za novinarja Karbo

Kaj se zgodi, če postaviš napačno vprašanje?

Uprava Dela je v torek na pogovor poklicala novinarja Dejana Karbo in ga prisilila, da je podpisal »sporazumno« odpoved delovnega razmerja. Karba po mnenju uprave ni dovolj dobro opravljal svojega dela in zato so ga odpustili. Pravijo, da ni bilo dovolj »vzajemne sinergije«.

Če delavec svoje delo opravlja slabo, če škodi svojemu delodajalcu in podjetju, ima ta vso pravico, da ga odpusti. To lahko stori na način, kot ga določa delovnopravna zakonodaja. Pri Karbi se to ni zgodilo. V podpis pogodbe naj bi ga prisilili z grožnjami, da bo sam nosil odgovornost za sodne procese, v katerih ga med drugimi preganja tudi premier Janez Janša. Karba se je moral o zahtevi uprave odločiti takoj, ni bilo časa za posvet z novinarskimi kolegi, pravnim zastopnikom, s komerkoli. Uprava mu je postavila ultimat. In od njega zahtevala podpis. Na koncu je klonil pod pritiskom.

Novinarski poklic je specifičen. Novinarske hiše se zaradi svojega poslanstva velikokrat znajdejo pod političnimi in gospodarskimi pritiski. Zato se še posebno varuje novinarjeva avtonomija. Zakon o medijih določa, da se novinarju ne sme odpovedati delovnega razmerja »zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi«. Morda je bilo Karbovo pisanje kdaj sporno in nerodno, a ocena njegovega novinarskega dela je s tega stališča nepomembna. Karba je opravljal svoj poklic. Za njegovimi članki so vseskozi stali uredniki, ki so jih naročali, preverjali in objavljali.

Karba je bil razrešen neposredno po tem, ko je po medijskih hišah, naklonjenih vladi Janeza Janše, zaokrožila informacija, da si je Karba dovolil pri policiji preverjati govorice o domnevni smrti premierovega sina. Karba govorice ni objavil, niti ni nanjo namignil, pač pa je opravljal običajno novinarsko delo. Postavil je vprašanje. Morda ga je postavil na neprimeren način, a pravi novinar preverja svoje informacije; če držijo, jih objavi, če ne, o njih ne poroča. Očitno pa so nekatera vprašanja prepovedana in zaradi tega je Delova uprava kaznovala Karbo. Kakšnega prepričljivega argumenta, zakaj so ga odpustili, poslovodni del Dela namreč ni navedel.

Karba hkrati ni bil edini novinar, ki je preverjal podobne, morda zlobne govorice, ki že nekaj časa krožijo o družini premiera Janše, a je edini, na katerega se je usul politični bes. In edini, ki je zaradi svojega dela izgubil službo. Nekoč, ko je bilo Delo pod podobnim političnim pritiskom, se je podobno zgodilo tudi Matiji Grahu, ta pa je pozneje na sodišču dokazal, da so ga degradirali na nepravni način.

Delovi novinarski kolegi in uredniki Karbo podpirajo. Podpiramo ga tudi v uredništvu Mladine. Ko uprava medijske hiše kloni pod političnimi ali ekonomskimi pritiski, je konec neodvisnega novinarstva. Je konec svobode izražanja. In je konec demokracije. Z razumevanjem temeljev demokracije pa ima slovenska družba očitno že nekaj časa velike težave.