Izberimo slabše

Kot nekdanji novinar Mladine sem presenečen in razočaran nad načinom poročanja o »reviji za izseljence« Mladininega novinarja Denisa Vičiča.

Glede na to, da že od leta 1985 sodelujem in pišem za revije za Slovence po svetu, trdim, da je članek »Izberimo slabše« zavajajoč in ne odraža resničnega stanja na tem področju.

Vsekakor sta bili reviji Rodna gruda in Slovenija.svet zelo kvalitetni.

V začetku izhajanja »Vrtačnikove« revije Moja Slovenija so bile nekatere začetne težave, ki pa so jih s trudom in sčasoma odpravili. Založba »Otroci« tudi ni imela ne naslovov in imen sodelavcev in ne imen naročnikov.

Številka 30 naročnikov v članku je iz trte zvita, saj če so začeli revijo pošiljati na konzulate, društva in katoliške misije v Nemčijo. Samo v ZR Nemčijo so jo pošiljali na več kot 30 naslovov. Še verjetneje pa bi ta številka veljala samo za pošiljanje v nemško zvezno deželo Severno Porenje – Vestfalija, kjer lahko kot primer omenim društvo Slovenski zvon v Krefeldu, kamor so pošiljali 5 izvodov revije Moja Slovenija. Predsednica društva je revijo na mesečnih sestankih razdelila med tiste člane, ki so jo želeli prebrati!

Nikjer v članku ni omenjeno, da je bilo možno revijo brati tudi na spletu, podobno kot izbrane članke revije Slovenija danes.

Urednik Edvard Vrtačnik in tudi urednica Blanka Markovič Kocen sta se trudila, da bi naredila dobri reviji po okusu bralcev v tujini in da bi bili dostopni največjemu številu ljudi.

Novinar Denis Vičič bi lahko vprašal naše ljudi iz Zahodne Evrope, kako so bili zadovoljni z obema revijama. Dajati pavšalne ocene in zadeve ne poznati v podrobnostih je neprofesionalno.

Očitno je imela ministrica za Slovence po svetu Ljudmila Novak pozitivne informacije o Vrtačnikovi reviji »Moja Slovenija« in se je ponovno odločila za založbo »Otroci«.

Vičičev članek lahko razumem tudi kot napad na ministrico Ljudmilo Novak in urednika Edvarda Vrtačnika.