Izjava za javnost Društva državnih tožilcev Slovenije

Ker je bilo v medijih v zadnjem času zaslediti najavo sprememb na področju kazenske zakonodaje, je Mirjam Kline, predsednica Društva državnih tožilcev Slovenije (DDTS), danes podala izjavo za javnost z namenom, da bi se širša javnost lahko seznanila s stališči Društva o zadevah, ki so pomembne za uresničevanje človekovih pravic in za delovanje pravne države.

Društvo državnih tožilcev Slovenije ocenjuje, da hitro spreminjanje zakonov in sprejemanje le-teh celo po skrajšanem postopku ni dobro. Takšno hitro spreminjanje zakonov po njihovem njenju v pravni red vnaša zmedo in negotovost. »Kar po eni strani takšna (pre)hitra sprememba daje, po drugi strani jemlje,« piše Mirjam Kline v izjavi za javnost, kjer dodaja, da bi morala biti vsebina zakonov stalnica in ne spremenljivka po meri hitrih sprememb željnih vlad.

Predsednica DDTS ugotavlja, da je je sprememba Zakona o kazenskem postopku že zgodila, novitete (predvsem predobravnavni narok) se v postopkih že uporabljajo, kakšen bo končni rezultat teh sprememb pa vsekakor ni mogoče ugotoviti po le nekaj mesecih uporabe navkljub trenutnim dobrim rezultatom predvsem glede hitrosti postopkov. »Pa vendar te spremembe niso posegale tako globoko v temeljne postulate prava, kot bi jih predlagana novela o ukinitvi sodne preiskave, ki je, izgleda, znova v pripravi. Spremembam glede poteka postopka preiskave oziroma 'preselitvi le te na tožilstvo' Društvo načeloma ne nasprotuje, odločno pa nasprotuje načinu, s katerim se tako pomembna sprememba uvaja.«

Klinetova ocenjuje, da se naša država, vsaj kar se tiče zakonodaje, včasih obnaša kot v modo zaljubljena najstnica, saj posnema vse, kar je pri drugih novega, lepega, zanimivega in modernega, ne meneč se za skupni učinek naštetega. »A pravo ni moda, niti ni šport, da bi se merili le najboljši, najvišji, najmočnejši in najdaljši. Zakoni bi se morali spreminjati s tresočo roko, ne pa s tako 'neznosno lahkostjo', kot je videti sedaj ter v preteklih parih letih. Že vsak posamezen primer lahko vpliva na to, da se bo kakšen zakon ponovno spremenil. Kar pomeni, da je tudi slabo, nepremišljeno in nedomišljeno napisan.«

DDTS nasprotuje tudi ukinitvi zapisnika o glavni obravnavi, kajti da bi se kaj takega res lahko sploh izvajalo, bi bilo potrebno dobro poznati delo vseh udeležencev v postopku, ne samo sodnikov. »Snemanje glavnih obravnav se ni 'dobro prijelo' niti med sodniki, saj jih nemalo še vedno narekuje zagovore in izpovedi, v celoti se snemajo morda le obravnave v tako imenovanih 'velikih procesih',« pojasnjuje DDTS v izjavi za javnost. »Kakor se delo sodniku na obravnavi s snemanjem na prvi stopnji morda olajša ter obravnava skrajša, pa se toliko bolj oteži delo tožilcev na drugi strani, ki morajo prebirati dolge prepise snemanih glavnih obravnav. Ne smemo pozabiti tudi, da se v različnih delih Slovenije uporabljajo različni dialekti, kar je izredno moteče pri branju prepisov, še najbolj verjetno za sojenje na višjih sodiščih.« Poudariti je tudi potrebno, še dodajajo v DDTS, da v veliki meri isti tožilci ne zastopajo vedno istih zadev na obravnavah, s tem pa se podaljšajo tudi same priprave posameznih tožilcev na obravnave. Dosedanje pripombe DDTS o tem očitno niso naletele na slišeča ušesa.

»Nasprotujemo tudi snemanjem glavnih obravnav v namene neposrednega televizijskega predvajanja. Pravice obdolžencev niso v ničemer prikrajšane in javnost ni izključena niti v dosedanji ureditvi. Drugih razlogov za takšen predlog ne vidimo,« še piše Mirjam Kline in zaključuje: »Nenazadnje, a ne najmanj pomembno je dejstvo, na kar Društvo državnih tožilcev opozarja že dalj časa, da je tožilcev premalo že sedaj, toliko bolj pa bi jih bilo premalo ob uvedbi napovedanih predlaganih sprememb, predvsem glede ukinitve sodne preiskave.«

DDTS bo omenjene pripombe ponovno posredovalo tudi Ministrstvu za pravosodje in javno upravo ter aktivno sodelovalo pri pripravljanju sprememb, v kolikor bodo te res potrebne. »Ne moremo pa se znebiti občutka,« poudarjajo v DDTS, »da je to ministrstvo ob izgubi tožilstva iz svojega resorja izgubilo tudi vpogled v delo državnih tožilcev v kazenskem postopku.«