Ubijanje kulture

»Superministrstvo je očitno ugotovilo, da se mandat vlade končuje in da je iz predala treba vzeti papir, na katerem piše, kaj je treba postoriti pred odhodom, in kjer je poleg novih imenovanj na dnevnem redu tudi ukinjanje institucij.« S temi besedami se je veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina, pobudnik ustanovitve Slovenskega kulturno-informacijskega centra v Avstriji (Skica), odzval na odločitev Žige Turka, da se center po dobrem letu delovanja zapre.

Čeprav so pri ustanovitvi Skice sodelovala tri ministrstva – dve sta zdaj Turkovi, tretje pa je za zunanje zadeve –, se je minister za ukinitev centra odločil kar sam. Gre za racionalizacijo pri promociji kulture, so sporočili njegovi predstavniki. Naloge centra nameravajo prenesti na Slovenski znanstveni inštitut (SZI), ki je »na Dunaju uveljavljena in prepoznavna slovenska institucija«, kot so zapisali.

Geržina se njegovim utemeljitvam čudi: »Ob mojih nastopnih obiskih v začetku mandata na Dunaju za SZI ni vedelo ali slišalo prav veliko sogovornikov iz različnih institucij. Na SZI pa sem vedno srečeval iste ljudi, med njimi zelo malo Avstrijcev.« Tudi racionalizacija je po njegovem le izgovor. »Skica je bila ustanovljena, ker je Slovenija leta 2009 kupila študentski dom Korotan za nekaj manj kot šest milijonov evrov. Ker koristi od tega nakupa ni bilo, se je porodila zamisel, da poskušamo po zgledu kulturnih centrov drugih držav postaviti svojega,« pojasnjuje. V domu Korotan bi tako nastal kulturno-informacijski center, ki bi, gospodarno, pod isto streho združil Skico in SZI, vendar bi slednji še vedno nastopal pod svojim imenom. Ministrstvo zdaj načrtuje ravno nasprotno. Veleposlanik še meni, da gre za zapoznelo maščevanje Dimitrija Rupla. Temu leta 2008 ni uspelo postati ambasador na Dunaju, »zdaj pa prek Bojana Brezigarja z ministrstva za kulturo poskuša izbrisati enega mojih največjih dosežkov,« je dejal Geržina, ki se mu mandat izteče spomladi.

Turkovi pravijo, da bi z združitvijo institucij privarčevali pri plačah za zaposlene in bi tako lahko več namenili za financiranje dejavnosti. A zamolčijo, da je zaposlena v Skici samo ena, Ana Novak. V preteklem letu ji je uspelo izpeljati 23 projektov. Poleg tega je opravila še promocijo za EPK Maribor 2012, kjer je bilo največ obiskovalcev prav Avstrijcev. Poskrbela je za spletno stran, ki avstrijsko javnost obvešča o dejavnostih centra, in vzpostavila umetniško rezidenco. A ministrstvu za to ni mar. Za letos je centru namesto 330 tisoč evrov namenilo 90 tisočakov. Ne drži torej trditev, da sredstev za te dejavnosti ni, saj so že bila odobrena. Prav tako jim na ministrstvu ni mar niti, da je leta 2011 direktor SZI Vincenc Rajšp za stroške svojega dela in dela tajnice porabil 46 odstotkov sredstev inštituta, kar je nekaj več kot 150 tisoč evrov, in tudi na splošno posloval nepregledno, zaradi česar je bil nekaj časa celo razrešen s položaja predsednika.

Slovenija je s Skico veliko pridobila, meni Geržina. »Državo smo predstavljali na sodoben način. Kot uspešno, pozitivno, mlado, ki ima pomembne ustvarjalce na najrazličnejših področjih,« kar je po njegovem edini način za uspešno predstavljanje slovenske kulture v tako naprednem mestu, kot je Dunaj.