Za menoj potop

Le na prvi pogled so se v Sloveniji stvari začele premikati. Res je, vlada Janeza Janše je izgubila večino v državnem zboru. A to dejansko ničesar ne spreminja: iz vlade odhaja nekaj ministrov, ki jih bo predsednik vlade nadomestil z obstoječimi kot vršilci dolžnosti. V državnem zboru v tem trenutku ni nove večine. Ni niti večine, ki bi se – kar pričakuje pretežni del prebivalcev – strinjala, da morajo razpisati predčasne volitve. Vlada ima ne glede na izgubo večine v državnem zboru polna pooblastila, sprejet proračun za tekoče leto in popolnoma proste roke pri odločanju. In premiera Janeza Janšo, ki vse to dobro ve. Ki tudi ve, da je morda zadnjič na oblasti. Zato bo ta okrnjena vlada poskušala sprejeti veliko odločitev. Od zaposlovanja strankinih ljudi do prodaje državnega premoženja.

Kdor je gledal nastop Janeza Janše v torek na TV Primorki (državnih medijev se izogiba, ker se boji novinarjev), je zagotovo zaznal, kako je ponovno udaril po Gregorju Virantu, predsedniku Državljanske liste: »Tisti, ki postavljajo ultimate, naj kaj naredijo ali pa splezajo z drevesa.« Je jezen? Izgublja živce? Nič od tega. Janša ve, da je zdaj najbolj pomembno, da se obdobje njegove oblasti podaljša, hkrati pa mora narediti vse, da v očeh svojih volivcev ostane neomajen, saj jih le tako lahko obdrži, če in ko bo prišlo do predčasnih volitev. Janša ni v šoku. Vsak dan, ko bo vlada ostala, je njegova zmaga. Vsak dan šteje. In tudi morebitnih predčasnih volitev se ne boji: ne glede na morebiti slabši rezultat stranke bo namreč ponovna izvolitev zanj dokaz, da ga volivci podpirajo navkljub »komunističnim zarotam«. Tako je bilo še vedno doslej, tako po Depali vasi kot po razkritju korupcije pri pogodbi s Patrio. Rešuje, kar se da.

Kaj se bo zgodilo zdaj? Predpostavimo, da se politične stranke dogovorijo, da bodo predčasne volitve, in sicer konec septembra. To se zdi realno. V tem trenutku si razen Socialdemokratov in Virantove Državljanske liste nobena stranka ne želi takojšnjih volitev. Če torej že pristanejo na to, da volitve bodo in da morajo biti, se jim zdi realni čas september. Tudi protestnike je morda s tem datumom mogoče prepričati: s tem dobijo dovolj časa za organizacijo novih strank in list. A to je dejansko točno tisto, kar si želi tudi Janša. Še vsaj devet mesecev bo lahko njegova vlada sprejemala vse odločitve. In jih še vedno utemeljevala s protikrizno retoriko. Še vedno bodo lahko financirali svoje fakultete. Še vedno bodo lahko uničevali kulturo in spreminjali šolski sistem. Še vedno bodo lahko zaposlovali svoje kadre v javni upravi. In lahko bodo izpeljali vse prodaje premoženja, ki so se jih namenili. Za to ne potrebujejo niti novega holdinga. Za to ne potrebujejo nobenega dovoljenja državnega zbora. Ta vlada ima namreč popolna pooblastila in njen predsednik vlade ni izgubil zaupnice tako kot Borut Pahor leta 2011. Nič od tega. Je le vlada z manjšinsko podporo v državnem zboru. Manjšinska vlada je legalna oblika vlade.

Odločitev, da Janković le zamrzne svoj položaj predsednika stranke, ni imela pozitivnega odmeva v javnosti. S tem je dejansko ohromil strankarske dogovore o drugačni koaliciji.

Seveda bi bilo vsakemu drugemu politiku nerodno ostati na položaju po takšnem razkritju, kot ga je s strani korupcijske komisije doživel Janša. Tudi Janši je nerodno. Zato se skriva. Sicer kriči in opleta, češ da gre za komunistično zaroto, a hkrati točno ve, da denarja, ki ga je dajal za nepremičnine, avtomobile in eksotična potovanja, ni dobil po pravno opravičljivi poti. Že desetletja lahko namreč vsak pove za vsak evro, od kod je prišel. Vsak od nas. Vsak evro je bil prej ali slej na nekem tekočem računu. Seveda pa nekateri tega ne storijo, ker vedo, da denar ni bil legalno pridobljen. Ker ne želijo razkriti vira.

A vrnimo se k predčasnim volitvam: v tem trenutku te nimajo zadostne podpore, ne še. Je možen nastanek neke druge koalicije? V tem trenutku ne. Za to je odgovorna Pozitivna Slovenija. Odločitev, da Janković le zamrzne svoj položaj predsednika, ni imela pozitivnega odmeva v javnosti. Nikogar ni prepričala, še več, s tem je Janković avtomatično hendikepiral svojo začasno naslednico Alenko Bratušek. Storil je več kot Janša – ker se tudi Janković zaveda, da nima več legitimnosti pred javnostjo, zdaj ko vemo, da je denar iz občinskega računa na račun njegovega podjetja potoval prek tretjih družb le nekaj ur –, a ni storil dovolj. Nobena stranka si v tem trenutku ne more privoščiti koalicije z njimi. Novo koalicijo torej blokira Pozitivna Slovenija. Tako kot Janša postavlja svoje dosedanje koalicijske stranke v položaj, ko bi morale z njem vred podpreti še korupcijo, enako ravna Janković. Zlasti pa tega ne morejo narediti tri stranke, ki zapuščajo Janševo koalicijo: ne morejo si privoščiti manj strogih kriterijev do Pozitivne Slovenije, kot jih imajo do SDS.

Na tej točki je torej razplet odvisen od Zorana Jankovića. V tem trenutku je s svojo zamrznitvijo funkcije predsednika stranke tisti človek, ki ohranja Janšo na mestu predsednika vlade. Janša to ve: in ravno zato tako pritiska na Viranta. Bolj ko ga kaže kot »komunističnega prevratnika«, težje Virant, pa tudi Erjavec in Žerjav naredijo korak do Bratuškove.

Vendar pa bodo stranke, ki se danes ne morejo odločiti, kaj narediti, zato sčasoma avtomatično prevzele neko odgovornost: s tem, ko ne bodo ponudile nove koalicije in vlade, bodo de facto podpirale Janeza Janšo. To velja za vse, tudi za Socialdemokrate Igorja Lukšiča, ki se od dogajanja distancira, trdeč, da jih zanimajo zgolj in samo predčasne volitve.

A ravno zaradi Janše imajo stranke pred sabo le eno realno možnost, pa če jim je všeč ali ne: da se dogovorijo o postavitvi začasne vlade in hkratnem razpisu predčasnih volitev. Dejansko sploh ni vprašanje, ali bodo to storile, temveč koliko časa bodo porabile za ta dogovor. Predčasne volitve pa zahtevajo tudi protestniki, ki jih javnost plebiscitarno podpira. A danes ne gre le za to: če bo Janša ostal do volitev na oblasti, lahko naredi nekatere nepovratne poteze. Lahko izvede prodajo Luke Koper, na primer. Lahko izpelje prodajo kakšne od državnih bank. Lahko namesti svoje ljudi v podjetja, ki so v državni lasti. Pri tem se je treba spomniti, koliko škode, v marsikaterem podjetju nepopravljive, so njegovi kadri naredili že v mandatu 2004–2008. Zoper večino »njegovih« direktorjev danes potekajo procesi zaradi malverzacij in oškodovanj premoženja. A za to bodo v očeh volivcev na koncu odgovorne stranke, ki ga bodo pustile na oblasti.

Z vsakim dnem, ko bodo preostale stranke puščale Janšo in SDS na oblasti, bodo nase prevzele večji del odgovornosti za vse tisto, kar bo vlada v tem času naredila.

Janša se namreč zagotovo zaveda, da se zelo verjetno za dolgo seli v opozicijo. Zato bo v tem času, ki ga še ima kot predsednik vlade, ravnal brezkompromisno. Ne gre mu za državo, gre mu zanj in za njegov prihodnji položaj, ne nazadnje tudi materialni. In to vsi strankarski voditelji vedo že danes. Dalj časa, kot ga bodo ohranjali na oblasti, več tovrstnih potez bo naredil. A ker to vedo danes, s tem prevzemajo odgovornost za ta čas in za njegova ravnanja. Zato trdimo, da bodo do dogovora prej ali slej prišli: ker jim bo ohranjanje Janše na oblasti začelo škodovati.

V tem trenutku torej ni čas, da bi stranke postavljale zahteve, kot je Lukšičeva – mi ne bomo podprli nobene nove koalicije, mi smo pripravljeni le na predčasne volitve. Stranke morajo v tem trenutku predvsem preprečiti škodo, ki nastaja državi, ne nazadnje tudi to, da funkcionarji najuglednejših institucij govorijo o Sloveniji kot o evropski državi, v kateri je korupcija največja. Se sploh zavedajo, kako težko je tak madež sprati z imena države?

Problem te vlade torej ni le korumpirani in brezskrupulozni predsednik vlade, ampak njena zgrešena protikrizna politika, ki je poglobila krizo in uničila veliko podjetij in delovnih mest.

Seveda pa te stranke ne glede na napisano nimajo več polnega mandata, ki so ga imele po volitvah. Tega jim je odrekla javnost. Slednja se je jasno izrekla proti razgradnji socialne države, javnega šolstva in zdravstva. Izrekla se je proti razprodaji premoženja. In predvsem se je izrekla proti varčevanju. Problem te vlade torej ni le korumpirani in brezskrupulozni predsednik vlade, ki brez težav zaposluje svoje prijatelje, sorodnike in strankarske veljake na raznih mestih, medtem ko je vsem zapovedano varčevanje, ampak njena zgrešena protikrizna politika, ki je pri tem najbolj prizadela prav zasebni sektor, v imenu katerega se je vse skupaj dogajalo. Drugače rečeno: seveda si Virant zasluži podporo pri zahtevi po Janševi razrešitvi, a hkrati je stranka prav tega istega Viranta v resnici dobila vsebinsko najtršo nezaupnico na ulici – za večino posegov v socialno državo, šolstvo in zdravstvo je namreč odgovoren prav finančni minister Janez Šušteršič. Pa pustimo ob strani, da so se varčevalni politiki kot poti iz krize odrekli tudi njeni avtorji v Mednarodnem denarnem skladu in jo tudi sami razglasili za škodljivo. Posledice vladne varčevalne histerije se dejansko šele kažejo. »V Sloveniji prehajamo v situacijo, ko ne bomo mogli več zagotavljati varne hrane,« je v torek opozoril predsednik Veterinarske zbornice Borut Zemljič. Zaradi varčevalnih rezov, ki so veterini zmanjšali proračunska sredstva za 40 odstotkov na pet milijonov evrov, sta namreč danes ogrožena varnost hrane ter zdravje ljudi in živali. Sploh vedo, kaj so naredili?

Stranke se bodo z nastalo situacijo morale sprijazniti, narediti začasno vlado, hkrati pa razpisati predčasne volitve. Te pa morajo biti sklicane v takšnem roku, da bodo imele obstoječe stranke čas, da opravijo lastno očiščenje – to priložnost morajo imeti –, hkrati pa morajo dati dovolj časa – morda tudi sredstev – vsem, ki bi se radi v politiko vključili. Če je to zmogla sestopajoča partija leta 1989, bodo to zmogle tudi demokratične stranke leta 2013. A hkrati se bodo morale te stranke obvezati, da bodo do volitev zamrznjeni vsi ukrepi, ki posegajo v naravo te države. To velja tako za njeno socialno naravo kot za njeno premoženje, ki mu danes, zaradi sprememb v upravljanju, ki jih je sprejela dosedanja koalicija (s čimer so soglašali tudi danes iz nje odhajajoči), grozi, da konča v rokah političnih plenilcev. Ti pa se zavedajo, da se dolgo časa ne bodo več mogli dokopati do oblasti.

Kot smo zapisali: z vsakim dnem, ko bodo preostale parlamentarne stranke puščale Janšo in SDS na oblasti, bodo nase prevzemale večji del odgovornosti za vse tisto, kar bo vlada v tem času naredila.