Umrl je tovariš Jokl

V petek je v 92. letu umrl France Popit, slovenski komunist s partizanskim imenom Jokl, ki se je rodil 3. avgusta 1921 na Vrhniki. Popit, skojevec od leta 1936, je leta 1940 še kot gimnazijec postal član Komunistične partije Jugoslavije, leto kasneje pa se je pridružil partizanom. Pozneje je postal funkcionar Zveze komunistov Slovenije, nosilec partizanske spomenice in v letih od 1963 do 1966 tudi predsednik slovenske zveze sindikatov. Do leta 1982 je bil na položaju predsednika Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, leta 1984 pa je postal tretji predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije, kjer ga je leta 1988 nasledil Janez Stanovnik.

France Popit je bil kot partijski funkcionar in zaveden komunist pristaš trde komunistične linije. Leta 1986 so se v Slovenji po 10. kongresu Zveze komunistov Slovenije, ko je vodenje prevzel Milan Kučan, začeli reformni procesi. Del stranke je tem procesom nasprotoval, še zlasti je nasprotoval popuščanju opoziciji. France Popit je Kučanu tri leta kasneje, februarja 1989 pred dokončnim razhodom 'starejših tovarišev' z reformisti, jasno povedal, da se oblast ne drži skupaj s 'pridiganjem', pač pa mora imeti partija kontrolo nad sodišči, sekretariatom za notranje zadeve in vojsko.

»Takrat ni šlo za generacijski prelom v zvezi komunistov, ni bilo ločnice stari – mladi. Bili smo ljudje z različnimi življenjskimi izkušnjami, tudi z drugačnimi, kot je bila izkušnja moje generacije,« je pred kratkim v intervjuju za Mladino o teh časih povedal Milan Kučan. »Tudi v vodstvu zveze komunistov je bilo veliko ljudi starejše, Popitove generacije, ki so razmišljali podobno, kot smo mi. Šlo je za spor glede prihodnje usmeritve družbe in zveze komunistov. Tovariš Popit je o usmeritvi vodstva napisal kritično pismo, ki je bilo predmet javne razprave na centralnem komiteju. Končalo se je z glasovanjem, ki je skoraj soglasno podprlo usmeritev predsedstva, v katerem so bili ljudje različnih starosti. Popit je ostal v manjšini, a se mu stranka ni odpovedala. Bil je drugačen čas.«

V času Popitovega predsedovanja centralnemu komiteju se je dobrih 400 dni po Titovi smrti zgodil prvi Novi rock. Takrat je bil Janez Zemljarič predsednik slovenske vlade, Milan Kučan predsednik skupščine, Janez Janša je bil v kakopak v partiji, revija Mladina je preraščala v resen in kritičen medij, Tribuna pa je vzklikala: »Živela proletarska revolucija!« Tudi Radio Študent je bil v dobri formi, po Ljubljani pa se je zbiralo podpise za ustanovitev Nove revije. »Lahko bi rekli, da je Nova revija, ki se je pojavila leta 1982, ime dobila po Novem rocku,« je o tistih časih v Mladini pisal Miha Štamcar.

No, Franceta Popita si bomo zapomnili tudi po tem, da je bil eden prvih, ki je zahteval takojšen politični obračun s punkom, kmalu pa mu je pritegnil tudi Dimitrij Rupel, ki je v svoji famozni kritiki Pankrtov in njihove glasbe zapisal: »To morate preslišati.«