Dan spomina na žrtve holokavsta

Najprej so jih prisilili, da so se zmočili, nato so morali goli stati na mrazu, dokler niso omagali. Nekatere so ubili tako, da so jim v žile vbrizgali bencin. Druge z operacijo možganov, kjer so del organa preprosto izrezali. Do smrti jih je obgrizel pes ali pa so jih izstradali. To so le zgodbe iz koncentracijskega taborišča Mauthausen.

Razmere v njem je v knjigi Nekropola omenil pisatelj Boris Pahor. »Sto šestinosemdeset stopnic. Devet nadstropij. Zebrasta telesa se morajo vzpeti na vrh stopnišča šestkrat na dan. S težkim kamnom na ramenih. Mora biti težak, zakaj zgoraj teče ozka steza po robu prepada in tam je kapo, ki sune tistega z majhnim kamnom na rami v kamniti prepad,« je zapisal interniranec več ’lagerjev’. Kapo je bil pomočnik vodje taborišča, izbran izmed jetnikov. Kot pravi zgodovinar Jože Pirjevec, naj bi bili ti pazniki od vseh najzlobnejši.

Eden izmed njih je bil po mnenju tržaških skrajnih desničarjev tudi Pahor. Tako kot 28. oktobra 2010, ob 88. obletnici fašističnega pohoda na Rim, se je tudi ob tokratnem dnevu spomina na žrtve holokavsta, 27. januarja, na fasadi slovenskega kulturnega doma v Trstu pojavil napis »Pahor kapo«. V zamejski Slovenski kulturno-gospodarski zvezi so zapisali, da so neznanci »s tem dejanjem ponovno dokazali, da se nikakor ne morejo znebiti nestrpnosti in sovraštva do slovenske narodne skupnosti«. Nad napadom sicer niso presenečeni, prav tako ne Pirjevec: »Fašisti nas napadajo že več kot pol stoletja. Vsi naši spomeniki so bili neštetokrat pomazani. Storilca pa niso nikoli našli.«

A zakaj diskreditirati Pahorja? Mnenje prejemnika najvišjega francoskega državnega odlikovanja, reda Legije časti, in avstrijskega velikega častnega križa za znanost in umetnost šteje tudi v Italiji. Njegovi članki o strahotah druge svetovne vojne so bili objavljeni v pomembnejših italijanskih časopisih. Njegov nastop na italijanski televiziji v začetku leta 2008 si je po nekaterih ocenah ogledalo okrog pet milijonov ljudi. Nekateri izmed njih so takrat najverjetneje prvič slišali o fašističnem nasilju nad Slovenci in nasploh.

»Smemorati«, kot so se podpisali avtorji grafita proti Pahorju, torej ti, ki se ne spomnijo, ki ne priznavajo grozot fašizma in nacizma, si očitno želijo, da bi njegovo mnenje ne veljalo več. Da bi pozabili tudi drugi. Sodeč po izjavah Silvia Berlusconija, ki že išče podpornike na prihajajočih parlamentarnih volitvah konec meseca, takih ni malo. Berlusconi je prav na dan spominjanja dejal, da je bil fašistični vodja Mussolini kar v redu: »Njegova glavna napaka so bili rasni zakoni, drugače pa je veliko stvari naredil prav.« Pirjevec meni, da je to mnenje »dobrega dela italijanskega občestva« in da je »grozljivo, da ne znajo narediti obračuna s svojo zgodovino«.