»Kriza kapitalizma ali kriza vrednot?«

Govor Luke Meseca na javni tribuni Slovenska kultura sredi razpada vrednot v Cankarjevem domu. Mesec je pojasnil, da se ne soočamo s krizo vrednot, ampak s krizo kapitalizma in ta ni specifično slovenska, ampak globalna. »To sta dve ključni lekciji za organizacijo našega boja proti krizi. Ker vemo, da ne gre za krizo vrednot, vemo, da nas ne bodo rešile tehnične vlade, neomadeževani obrazi ali moralno prečiščenje družbe.«

Spoštovane kolegice in kolegi, soborke in soborci, danes sem tukaj v imenu Delavsko-punkerske univerze. Pripravil sem kratek razmislek o krizi. V prispevku bom skušal pokazati ozadje dveh ključnih napačnih predstav o krizi, ki nam ju stalno servirajo mediji, politične stranke, finančni analitiki in drugi glasniki kapitala. Ti nas prepričujejo, da se, prvič, soočamo s krizo vrednot in, drugič, da naj bi to krizo povzročil neki »specifično slovenski pajdaški kapitalizem«.

Naj začnem pri krizi vrednot. Kriza, s katero se soočamo, ni kriza vrednot, ampak kriza kapitalizma. Vedeti moramo, da so krize sestavni del kapitalizma in da se ne pojavljajo zaradi napak v delovanju sistema, ampak jih proizvaja prav njegovo dosledno delovanje. Logika tega delovanja je preprosta. Vsi vemo, da se v kapitalizmu dobrin ne proizvaja zgolj zato, da bi zadovoljevale človeške potrebe, ampak predvsem zaradi profita. Kapitalistični podjetnik – moralen ali ne – je zgolj agent kapitala, podvržen logiki lova na profit. V to ga sili konkurenčni boj. Kapitalistični podjetnik zato vseskozi išče nove trge, nove poslovne priložnosti, kar vodi v eksponentno rast kapitalistične proizvodnje.

A vendar ima ta rast družbene, tehnološke in okoljske omejitve, in ko trči ob njih, se konkurenca vse bolj zaostruje, profiti se nižajo, vse več podjetij propada in nastopi kriza. V krizi začnejo kapitalistični podjetniki v golem boju za preživetje vse bolj pritiskati na državo, naj jim zniža davke, privatizira javna podjetja, omogoči znižanje plač in deregulira finance. Taka kriza se na Zahodu vleče že vsaj zadnjih 30 let in procesi, ki smo jim priča, niso posledica »razpada vrednot«, ampak vse bolj zaostrenega konkurenčnega boja v poznem kapitalizmu.

Iz tega jasno izhaja, da, kriza ni specifično slovenska, kakor bi nas radi prepričali glasniki kapitala, ampak globalna. Ni je povzročil prepotraten javni sektor, prebivalstvo, ki naj bi živelo »prek svojih zmožnosti«, preveč rigiden trg dela, previsoki davki, prevelik vpliv sindikatov ali referendumi. Nasprotno: kriza se je začela z zlomom globalnih špekulativnih financ, vzroki zanjo pa so se kopičili skozi tri desetletja neoliberalnega nižanja davkov, plač, privatizacij javnih podjetij in deregulacij finančnega sektorja. Krizo so torej povzročila prav tista neoliberalna »zdravila«, ki nam jih ponujajo domači kritiki »slovenskega pajdaškega kapitalizma«.

Skratka, ne soočamo se s krizo vrednot, ampak s krizo kapitalizma in ta ni specifično slovenska, ampak globalna. To sta dve ključni lekciji za organizacijo našega boja proti krizi. Ker vemo, da ne gre za krizo vrednot, vemo, da nas ne bodo rešile tehnične vlade, neomadeževani obrazi ali moralno prečiščenje družbe. In ker vemo, da krize ni povzročil »slovenski pajdaški kapitalizem«, ampak globalni neoliberalni kapitalizem, vemo, da ni problem potraten javni sektor ali lenoba tukašnjega prebivalstva, ampak da so problem tri desetletja liberalizacije, deregulacije in privatizacije.

Vprašanje pa ostaja: kako se upreti krizi kapitalizma, zlasti če je globalna? Odgovor je jasen. Naše gibanje se mora organizirati v gibanje in stranko, ki se bo upalo zoperstaviti interesom kapitala, ki se bo povezalo z delavskimi gibanji in strankami vsega sveta, ki bo iztrgalo državo iz rok kapitala in uvedlo ljudsko, participativno demokracijo. Zgraditi moramo gibanje in stranko, ki bo preseglo kapitalizem tako, da bo anarhični trg nadomestilo z demokratičnim planiranjem, kapitalistično avtokracijo pa z ekonomsko demokracijo. Skratka, naša naloga je, da namesto strankarske oligarhije uvedemo dejansko demokracijo, namesto kapitalizma pa socializem. Naš odgovor je demokratični socializem!