Intervju: Dr. Anton Kramberger

Profesor Kramberger pravi: »Vlada se ne zaveda, da se z njenimi reformami Slovenija spreminja nazaj v proizvodno družbo, v industrijsko družbo starega tipa ...« in potem še modro pripomni, da lahko itak Kitajci naredijo vse, kar je oprijemljivega, namesto nas. In potem še: »Danes se zdi, da si država želi, da bi slovenska družba zakorakala nazaj v čas industrijske proizvodnje in razmišljanja.« Pripomba »in razmišljanja« v stavku je nejasna in odveč. No, to ni važno. Po razmišljanju profesorja je mogoče sklepati, da je bila likvidacija podjetij: TAM, Metalna, Iskra, Tekstilindus, Stol, Meblo, MTT, IBI, KLI, Brest. . . da ne naštevam naprej, v bistvu blagodat za slovensko državo in njene državljane. Botrom teh likvidacij bi bilo treba poveriti vodstvo naše države. Mogoče bi bili lahko deležni že za živa velikega spomenika sredi Ljubljane, na primer pred Gospodarsko zbornico Slovenije, ali pa kar pred parlamentom. Oni gledajo daleč naprej, oni vedo, kako je treba.

Za naskok v svetlo prihodnost se je treba, tako razumevam prof. dr. Krambergerja, znebiti še Revoza, Gorenja, Leka, Krke, Domela, vseh termoelektrarn in takih na vodotokih, Rotomatike. . . in kar je še teh zastarelih proizvodnih podjetij. Profesor ne omenja poljedelstva in živinoreje, ki se tudi otepata s starimi in preživelimi načini obdelave in pridelave. Mnenja je, da so vse te tradicionalne aktivnosti predrage. »Medtem pa na novem storitvenem trgu, na trgu, na katerem je treba več znanja in komunikacije, neposrednih stroškov ni veliko«. Ja, ja, spoštovani bralci in državljani Slovenije, tako preprosto je to. Ali v aktualnem novoreku : »So simple as that«.