Dr. Franc Trček: Odgovor na ‘Odgovor policije na nasilje’

Objavljamo odgovor dr. Franca Trčka na navedbe Rafaela Viltužnika, pomočnika direktorja mariborske PU in višjega policijskega svetnika, v katerem dr. Trček opiše postopek aretacije, med drugim tudi to, kako so mu ob 'strokovnem' prijemu odvzeli očala in čeprav jih je prosil, naj mu jih vrnejo, saj slabo vidi, tega niso želeli storiti.

Spoštovani,

Najprej moram reči, da spoštujem delo policije ter večino ljudi, ki delajo v njej. Vzeli so jim vse beneficije že desetletje nazaj. Obljubili jim, da jim bodo polnili 2. pokojninski steber, ki jim ga ne. Plače jim padajo, bes ulice raste. Oni, na terenu, ne njihovi šefi v varnem zavetju pisarn, so tisti, ki nosijo dobesedno glavo naprodaj.

V 'Odgovoru policije na nasilje', ki ga je napisal 'Po pooblastilu direktorja PU Rafael Viltužnik' pomočnik direktorja in višji policijski svetnik ob drugem piše:

»Ob izhodu iz zgradbe MO Maribor so policisti ugotovili identiteto 42 protestnikov, ki jim bodo izdali plačilne naloge. Moškega, ki se je na javnem shodu nedostojno vedel, so policisti, ker javnega reda ni bilo moč drugače vzpostaviti, ob 10.33 pridržali. Pri tem so uporabili prisilna sredstva – fizično silo in sredstva za vezanje. Izdan mu je bil plačilni nalog. Pridržanje je prenehalo ob 12.18.«

V dnevniku Delo na 4. strani v članku 'Protestniki niso ustavili mestni svet' novinarja Robert Galun in Miha Rubin ob ostalem, ko poročata o dogajanju v predverju občine, zapišeta:

»Ko so pripadniki posebne policijske enote hoteli izprazniti občinsko avlo, se je začelo prerivanje, pri čemer so za krajši čas pridržali enega od najglasnejših protestnikov - profesorja s fakultete za družbene vede dr. Franca Trčka. Ta je, ko so policisti potiskali protestnike iz občine, vpil, da bodo šli ven sami.«

To dejstvo je zabeležilo tudi kar nekaj kamer. Ob tem sem, kar nekaj časa pred tem, ko sem videl, da se dogaja komunikacija med obema vrstama postrojenih pripadnikov posebne enote in očitno gospodom, ki je bil zadolžen za komunikacijo in ukazovanje, utišal protesnike in rekel, da naj nam pove, kaj želi.

Takrat, ker je bila za nekaj časa vzpostavljena brezhrupna in dostojna tišina, bi lahko ta gospod rekel:

1. Prosim vas, da zapustite prostore občine, če ne, bomo uporabiti prisilna sredstva.

2. Pred občino vas bomo legitimirali in popisali.

3. Protestnik Trček naj se prosim ne upira aretaciji.

Vse to bi lahko storila POLICIJA, pa ni!

Glede tretje točke je v video posnetkih tudi razvidno, da se aretaciji nisem upiral, ampak sem bil 's strokovnim prijemom' povlečen 'po navodilih nadrejenih' iz umikajoče se gruče protestnic in protestnikov ter z odvečno uporabo sile obvladan.

Ko je poročanje tiskanih medijev z dogajanja prebiral 9-letni otrok, mi je rekel: »Ti si se naspodobno vedel? Pa se ste se vsi drli!?« Za trenutek je pomislil in dodal: »Res pa je, da imaš ti močan glas.«

Očitno je to logika po katerem bo policija ocenjevala, kdo je nespodoben, kdo pa se še spodobno dere?

Govoril sem z kar nekaj ljudi, ki se dobro spoznajo na tovrstne proteste in ravnanja organov prisle na njih. Običajno se protestnikom pusti prosta pot umika. To počne vsaka normalna POLICIJA. Mi te možnosti nismo imeli.

Ob vsem dogajanju ne morem kaj, da ne povem, kako sem ZELO ZASKRBLJEN nad NEORGANIZACIJO, ki vlada pri tovrstnih zadevah. O čem govorim?

Po aretaciji smo več kot 40 minut čakali na marico. Po nekaj časa se je tudi adrenalin članov posebne enote umiril in lahko smo normalno komunicirali, seveda, kolikor jim to dopušča njihov poklic. Marico smo čakali, če povzamem komunikacijo na njihovim internih komunikacijskih kanalih: »Ke te ti ja ne bom marico za enega poišlju«. Osebam, ki sta me varovali, z dokaj močno zvezanimi rokami, je bilo glede tega nerodno.

Na policijski postaji so mi odvzeli vse zadeve, da se 'ne bi morebiti ranil', čeprav so bila vrata v celico odprta in sem bil sam dobesedno mogoče le 2-3 minute. Ok, takšen postopek pač, razumem, sprejmem.

Že takoj ob 'strokovnem' prijemu so mi odvzeli očala in čeprav sem jih prosil, da mi jih dajo na oči, saj slabo vidim, tega niso želeli storiti. Očala so mi odvzeli tudi takoj po prihodu v celico za pridržanje. Moje ugovarjanje, da pač brez njih ne vidim, kaj pišejo, ni bil zadosten vsebinski razlog, da mi jih pustijo. Ob tem sta večino časa v celici bili dve osebi v civilu in še kdo od uniformirani oseb.

Ko so me pustili samega, pa sem imel ob njihovi držimo se črke zakona, a vseeno nepazljivosti, pred seboj klešče s katerimi so mi precvikali plastične vezice s katerimi sem bil uklenjen. S tistimi kleščami bi si lahko precvikal žile. Npr. vratno in zelo hitro izkrvavel. Toliko o njihovi pazljivosti.

Kolikor sem bil obveščen naknadno, je moral odvetnik večkrat posredovati, da naj me privedejo v zgornje prostore, da opraviva razgovor. Šele na njegovo tretjo 'grožnjo' je prišla v klet policistka in na hodniku kolegom razlagala 'da oni zgoraj nori...', več nisem slišal. Potem so me šele peljali na razgovor z odvetnikom. Še takrat je hotela biti ena oseba s strani policije v civilu prisotna med razgovorom, a smo jo končno prepričali, da se odstrani iz pisarne, saj imam pravico do razgovora z odvetnikom na štiri oči.

Med čakanjem mi je oseba v civilu navrgla, da sem bom moral oglasti na policiji še glede mojega pisanja na FB. Ko sem ga povprašal, da mi naj pove, kaj je razlog, zaradi katerega se bom moral oglasiti, je prostodušno priznal, da ne ve in da bo povprašal kolega o tem. Sledil je krajši razgovor. Potem mi je pojasnil, da je to moje pisanje na FB glede humanitarnega zbiranja in razdelitve finančnih sredstev žrtvam poplav, ki so jo izvedli na eni od mariborskih Osnovnih šol. Dobil sem pismo iz Dupleka, da se je ta razdelitev zgodila blago rečeno nenavadno. Ta dopis sem res objavil na FB. Oseba v civilu mi ni povedala, kakšne vrste prijava je bila podana. Od mene je zahteval, da mu dam mojo telefonsko številko. Ker sem čakal na odvetnika, sem rekel, da je to tudi stvar o kateri želim najprej govriti z odvetnikom. Po celotni obravnavi so očitno pozabil na to zadevo. Sklepam, da so me, zaradi takojšnjega medijskega odziva nepričakovano, z moje strani, hitro izpustili. Potem pa je PR Policije povedal, kaj je razlog prijave ter da sem rekel, da se ne bom odzval na njihov poziv. Kar je, ne morem reči drugega kot, DEBELA LAŽ.

 Zakaj to pišem? Zato, ker je to znak, da je očitno tudi policija na robu s svojimi živici, tako kot mi, številne državljanke in državljani. Da so oni še manj pripravljeni na vstaje in proteste od nas, kar pomeni, da ob eskalaciji nasilja, ki jo nekateri očitno želijo, lahko prihaja do resnih kršitev številnih postopokov, kar bo imelo lahko strašne posledice.

Vem, da se je slovenska policija našla na za njo očitno dokaj novem terenu, a tudi v Sloveniji obstajajo strokovnjaki s tega področja, ki premorejo dovolj znanja in empatije za svetovanje, kako naj ravna policija v tovrstnih primerih. En od njih je nedvomno gospod Pavle Čelik. Kot državljanja Republike Slovenije me ne zanimajo strankarske razprtije, ki ne bi smele vplivati na delo edinega državnega organa, ki ima monopol, da nas meče po tleh in pretepa. Policija si moram pridobiti ustrezna znanja za ukrepanja v tovrstnih primerih in iz dogajanja v Mariboru je lepo razvidno, da jih očitno še nima. Prosim vas, da povabite gospoda Čelika, četudi ni član iste stranke kot vodstvo Ministrstva za notranje zadeve, da vas poduči.

Hkrati bi ta dopis izkoristil tudi za to, da postavim gospodu Vitužniku še nekaj vprašanj, ki sledijo.

Ali je policija ukrepala proti sovražnem govoru Alenke Pavlin, ki je državljanke in državljane poslala v lov na golobe?

Ali ste ukrepali proti uredniku tednika Reporter, ki je svetoval, da se strelja na protestnice in protestnike?

Ali ste ukrepali proti Janezu Janši, ki nas žali z Zombiji in sorodnimi izrazi?

Ali ste ukrkepali proti moralnemu teologu dr. Štuhecu, ki je, ob ostalem, izjavil, da so lačni otroci posledica nesposobnih staršev?

Ta dama in gospoda se ne derejo, ker jim ni potrebno, saj jim žal mediji prisluhnejo in večinoma ne problematizirajo njihovega vedenja. Vendar, to ne pomeni, da je njihovo vedenje dostojno. Ne, je še bolj NEDOSTOJNO kot moje dretje.

Od organov v sestavi Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za pravosodje in javno upravo pričekujem, da NEMUDOMA ukrepa proti tovrstnem vedenju in grobem žaljenju ljudstva.

Od policije pa protestnice in protesniki, ne glede na to na katere proteste, vstaje ali zbore hodimo, pričakujemo višo stopnjo empatije ter profesionalno vedenje.

Zaradi vsega navedenega si želim kar se da hitro pogovor s Predsednikom RS, Predsednikom Vlade RS, resornima ministroma represivnih organov.

Strpen pozdrav,

Franc Trček

(V nadaljevanju objavljamo odgovor policije, ki ga je podpisal Rafael Viltužnik, pomočnik direktorja in višji policijski svetnik, na katerega odgovarja dr. Trček)

Spoštovani!

Policija razume napore in skrb civilne družbe za spremembe stanja v družbi. Zaradi tega izvaja ukrepe za zagotavljanje pravičnosti in ob zakonsko izpolnjenih pogojih tudi avtoritativno intervencijo. To so zakonsko predpisane naloge policije v vseh demokratičnih družbah.

Tako je bilo tudi 4. 2. 2013 v Mestni občini Maribor, kjer se je odvijal protestni shod, ki se ga je udeležilo okoli 70 oseb. V avli zgradbe MO se je zbralo okoli 50 protestnikov, ki so imeli pri sebi sirene, troblje, zvonce in boben ter z uporabo le-teh, kot tudi s kričanjem, kršili javni red v zgradbi MO Maribor, kjer ima uradne prostore tudi UE Maribor. Zato jih je pristojna oseba UE Maribor opozorila, naj s kršitvijo prenehajo.

Ker osebe tega niso upoštevale, so policisti na kraju večkrat po megafonu ukazali, naj prenehajo s kršitvijo, kar pa kršitelji niso upoštevali. Policisti so zato ukazali, naj osebe zapustijo stavbo, česar prav tako niso upoštevali, zato so policisti z intervencijo - počasno hojo v kordonu v smeri izhoda iz zgradbe MO Maribor in potiskanjem s ščiti prisilili množico, da so počasi zapustili zgradbo.

Ob izhodu iz zgradbe MO Maribor so policisti ugotovili identiteto 42 protestnikov, ki jim bodo izdali plačilne naloge. Moškega, ki se je na javnem shodu nedostojno vedel, so policisti, ker javnega reda ni bilo moč drugače vzpostaviti, ob 10.33 pridržali. Pri tem so uporabili prisilna sredstva – fizično silo in sredstva za vezanje. Izdan mu je bil plačilni nalog. Pridržanje je prenehalo ob 12.18.

Postopke policistov so ves čas spremljali in dokumentirali navzoči novinarji in tudi policija. Iz posnetkov, ki so bili objavljeni tudi na spletnih straneh medijev in poročila o izvedenih ukrepih policije je možno ugotoviti, da so policisti izvajali predpisana pooblastila oziroma, da niso izvajali nasilja kot jim očitate.

Pri tem je potrebno poudariti, da je policija vsem mirnim protestnikom, ki so upoštevali ukaze in se odstranili iz prostorov MO Maribor omogočila varno zapustitev objekta.

Lep pozdrav,

po pooblastilu direktorja PU

Rafael Viltužnik, pomočnik direktorja, višji policijski svetnik