Max Modic, Denis Vičič

 |  Družba  |  Upor

»Ne levo, ne desno – tukaj smo«

Na Prešernovem trgu se je točno ob 16. uri začel dvodnevni Prešerni Protestival

Zombiji vseh profilov ... združite se!

Zombiji vseh profilov ... združite se!
© BoBo

Pod Prešernovim spomenikom se je ob napovedani uri pred nekaj sto najbolj zagrizenimi protestniki, med katerimi so mnogi nosili bele maske zombijev oziroma političnih duhov, začel dvodnevni Prešerni Protestival. Za ogrevanje prisotnih je poskrbela glasbeno-gledališka fešta kot uvod v kulturno umetniško manifestacijo z izrazitim pozitivnim nabojem, s katero ustvarjalci z razgibanim kulturnim programom na svoj način izražajo nestrinjanje z aktualnim stanjem v družbi. Zbrane je nagovoril eden od pobudnikov Protestivala Matija Solce, ki je napovedal največjo procesijo belih mask doslej.

Glasbeni oder pred vhodom v Cankarjev dom

Glasbeni oder pred vhodom v Cankarjev dom
© Denis Vičič

Spomenik Francetu Prešernu na osrednjem ljubljanskem trgu so protestniki ozaljšali z napisom 'Za človeka! Kultura, etika, pravica', s katerim udeleženci in organizatorji sporočajo, da bo program Prešernega Protestivala predvsem kulturen, ponudil pa bo veliko priložnosti za spokojno druženja ob dobri glasbi, izbranih recitalih in kulturno obarvanih besedah. Glasbeni program bo kakopak priložnostno obarvan, kmalu po nagovoru Matije Solca se je razlegla pesem Zakaj protestiramo, spremljal pa jo je tudi recital o liku in delu Janeza Janše.

Pod Prešernovo glavo.

Pod Prešernovo glavo.
© Denis Vičič

Za izjemno navdušenje zbranih protestnikov je poskrbela deklica, menda ji je ime Brina, ki je brezhibno odrecitirala Prešernovo Zdravljico, med basnijo o protestih, ki jo je interpretiral stand-up komik Boštjan Gorenc Pižama, pa se je na trgu pojavila tudi kraljevsko velika maska zombija, ki smo si jo zapomnili že na prejšnjih protestih. Medtem ko se je pod Prešernom odvijal kulturni program, se lahko pri specializiranih dilerjih kupovali ponarejena spričevala in lažne diplome, na katerih lahko visoko šolo ali fakulteto po želji vpišete kar sami. »Sledimo svetlemu zgledu naših vrlih politikov in ostalih predstavnikov ljudstva,« je svoj nakup komentiral eden od navdušenih kupcev. V odmorih med kulturno umetniškimi točkami je bilo slišati ubrano skandiranje: »Ne levo, ne desno, tukaj smo!« in »Gotovi so!«

Whisky Johnny

"Whisky Johnny"
© Facebook

Zbrani so pokazali množičen interes tudi za podpisovanje, ki jo je pripravil KUD Transformator in se glasi takole:

Lep pozdrav,

prihajamo iz zveze gibanj za priznanje lika in dela Janeza Janše kot samostojne jedi. Na podlagi nedavnega dogajanja in premikov na naši družbeno-politični sceni ter po napornih pogajanjih z aktualno slovensko vlado, opozicijo in širšo civilno družbo, smo se uspeli dogovoriti, da je čas za radikalne spremembe. V tem duhu predlagamo naslednje ukrepe:

1. Prešernov trg naj se brez odloga preimenuje v Janšev trg.

2. Takoj in brez nadaljnjega naj se odstrani lik Primicove Julije z hiše na Wolfovi in se ga nadomesti z ustreznim oprsjem Angele Merkel.

3. Ime Janeza Janše naj se z zlatimi črkami vpiše v vse slovenske in svetovne učbenike sodobne politične literture in zgodvine.

4. Janez Janša naj dobi dosmrtno imuniteto in doživljenjsko rento Republike Slovenije ter po hitem potopku odide na zasluženi počitek na svoje posestvo v Avstraliji.

5. Slovenska himna naj posihmal ne bo več Prešernova Zdravljica, temveč naj to postane Krkovičeva Mati domovina.

5. Veronauk naj postane in ostane obvezni in osrednji predmet učnega načrta vseh slovenskih osnovnih in srednjih šol, obvezno pa se mu doda tudi ura domovinske vzgoje.

6. V prvi vrsti pa se zavzemamo, naj slovenski kulturni paznik ne obeležuje več spomina na smrt največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, temveč naj bo odsihmal dan spomina na politično smrt najnevarnejšga slovenskega politika, Janeza Janše.

7. Po konzultacijah z vlado, opozicijo in širšo civilno družbo smo prišli do konsenza, da naj nobena žrtev ne bo prevelika, saj je to edini način, da se ga znebimo.

Zbranim na Protestivalu so delili bele maske, ki naj bi jih za procesijo izdelali tisoč. Eden od udeležencev je nosil transparent s parafraziranim besedilom Zdravljice oziroma napisom: »Ko rojak prost bo vsak, ne vrag - vodil nas bo poštenjak.« Kmalu po 17. uri se je procesija kulturnikov, protestnikov in belih mask, imenovana Procesija Političnih Duhov, s Prešernovega trga ob zvokih glasbe odpravila proti parlamentu. Policija je ustavila promet na Slovenski cesti, Šubicevo ulico pri Državnem zboru so zaprli z barikadami, ogradili pa so tudi tudi del Trga republike.

Procesija Političnih Duhov

Procesija Političnih Duhov
© Denis Vičič

Ko se je okoli 18. ure na Trg republike preselilo kakih tisoč protestnikov in belih mask, so politikom v zgradbi na Šubičevi začeli sporočati: »Politiki, poglejte skozi okno. Konec je!« Nato so vse bele maske simbolično obrnile hrbet parlamentu in začel se je simbolični sežig vseh 'politikantskih' belih mask. Trg republike so za nekaj časa razsvetlile goreče maske in transparenti, v ozadju pa sta se razlegli pesmi Ne čakaj na maj ter Internacionale, ki so ji pritegnili takorekoč vsi zbrani. Solce je napovedal, da bodo fotografijo gorečih mask politike poslali »v Bruselj in drugam v svet«.

Simbolni zažig belih mask in transparentov.

Simbolni zažig belih mask in transparentov.
© Denis Vičič

Protestniki so se nato premaknili pred vhod v Cankarjev dom, kjer je postavljen oder za glasbeni program. Solce je medijem povedal, da je današnji protest predvsem kulturni, gre pa za to, da se ljudje družijo in jih je na ulici vedno več. »Mogoče vzniknejo tudi kakšne nove ideje, ker je danes zelo kreativno okolje,« je dodal. Na odru pred vhodom v Cankarjev dom je stekla 'preddržavna' proslava, kot alternativa nocojšnji državni proslavi, na kateri bodo podelili velike in male Prešernove nagrade. Protestniki v sklopu Protestivala po Solcetovih besedah skrbijo za »predpripravo in podporo tej proslavi« z obeleženjem predvečera državnega kulturnega praznika.

Ponarejene diplome za fakultete po želji.

Ponarejene diplome za fakultete po želji.
© MMC

Pred spomenikom Ivanu Cankarju, kjer je bil postavljen provizorični oder, se je po govorih nekaterih nekdanjih Prešernovih nagrajencev, recitacijah in glasbenih vložkih, sklenil prvi dan dvodnevnega Protestivala. Kot je že ob začetku napovedal lutkar in glasbenik Matija Solce, je bil danes to predvsem kulturni dogodek, za besede bo čas v petek.

Organizatorji tako imenovane "predproslave" so k besedi povabili nekatere nekdanje Prešernove nagrajence.

Režiser Dušan Jovanović je dejal, da se na kulturni praznik, Prešernov dan, zavedamo, da so umetnost, kultura, znanost, tehnika in moralne vrednote sol tega, kar živimo. "Tisti, ki so na čelu države, bi se morali zavedati, da vladajo Prešernovemu ljudstvu in morajo poskrbeti za naše duhovno občestvo," je dodal.

Pisatelj Andrej E. Skubic, lanski prejemnik male Prešernove nagrade, je v svojem govoru razmišljal, katerega shoda bi se v petek, če bi bila še živa, udeležila Prešeren ali pa morebiti Ivan Cankar. Bi bila med tistimi, ki bodo podprli "nedotakljivost vodje" ali pa bi se udeležila protesta "proti pohlepu, lažem, krajam ter plagiatom leve in desne elite", se je vprašal. Sam meni, da odgovor pozna, ob tem pa se mu dozdeva, da bo še dolgo minilo, da bi ugotovili, "kje sploh smo". Kljub vsemu pa bi Skubic rad videl, da bi bila nekega dne "oblast in čast spet naša last".

Igralka Milena Zupančič pa je prebrala izsek svojega govora ob prejemu Prešernove nagrade pred 20 leti. Že tedaj je dejala, da si ne misli, da lahko umetnost spremeni svet. Še danes pa je prepričana, da umetnost naredi ljudi bolj omikane, strpne in razumevajoče. V takratnem govoru se je vprašala, ali bodo ljudje do neskončnega izključevali nasproti stoječe tabore, in že tedaj se ji je zdelo, da politika v svoji kratkovidnosti počne prav to. "Želim si, da bi pri iskanju sovražnikov včasih pogledali tudi svoj obraz v ogledalu," je dejala. Po njenih besedah lahko posameznika osvobodi samo plemenitost značaja in volje.

v0ql76WMbpU

Azu_xRszEYE

Avtor: BockoPix

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.