Mladina na Al Jazeeri: Kam gre Slovenija

Kreativni direktor Mladine Robert Botteri na televiziji Al Jazeera v oddaji Kontekst komentiral razmere v Sloveniji

Voditel Adnan Rondić je v včerajšnji aktualno politični oddaji Kontekst na televiziji Al Jazeera obravnaval trenutne razmere v Sloveniji. V prispevku Kam gre Slovenija je družbeno politično dogajanje pri nas iz Ljubljane komentiral kreativni direktor Mladine Robert Botteri, pridružila pa sta se mu še filozof i publicist Srećko Horvat iz Zagreba ter ustanovitelj Centra za nenasilni odpor Siniša Šikman iz Beograda.

Čeprav je danes v Sloveniji kulturni praznik v spomin na pesnika Franceta Prešerna, vzdušje v prestolnici ni prav nič praznično, so v Al Jazeerini oddaji Kontekst začeli prispevek o družbeno politični situaciji v Sloveniji. Gledalcem so pojasnili, da se v Ljubljani odvijata dva množična shoda, od katerih prvega organizirajo pristaši Janeza Janše, drugega, »50 metrov dlje«, pa razočarani državljani, ki protestirajo proti Janši in političnim elitam.

Rdeča nit oddaje so bila vprašanja, ali lahko Janševa vlada in ostali korupcije osumljeni politiki obstanejo v atmosferi večinskega razočaranja nad političnimi elitami, ali obstaja politična alternativa v Sloveniji in kaj pomeni spontani državljanski aktivizem v Sloveniji za razmere v regiji. 

Gr2wy_46KRw

Najprej je Robert Botteri pojasnil gledalcem, da sta včeraj v Ljubljani potekala miting resnice v organizaciji Zbora za republiko, ki podpira Janeza Janšo, in spontani protest proti Janševi vladi, na katerem se je zbralo še enkrat več ljudi, s skupnim ciljem odstaviti politične elite, ki so zlorabile naše zaupanje. Botteri je še povedal, da so Janševi pristaši prišli na miting z brezplačnimi avtobusi iz vse Slovenije, delili so jim sendviče, njihov edini namen pa je brezpogojno podpirati Janeza Janšo in njegovo politiko. Dodal je še, da je Janša nato preko videa protestnike nagovoril neposredno iz Bruslja.

Siniša Šikman je odgovarjal na vprašanje, kako lahko proteste v Sloveniji primerjamo s tistimi v Srbiji. Šikman je najprej podprl slovenske protestnike, čestital za uspešno odstavitev mariborskega župana in obsodil potezo Janševe oblasti, ki v tako razgretih razmerah poskuša provocirati s shodi, kakršen je bil tisti v organizaciji Zbora za republiko, ter tako potencialno izzivati krvave obračune. Šikman je poudaril, da podobnosti z odporom iz časov Miloševićeve Srbije vsekakor obstajajo, vendar pa dogajanja v Sloveniji spominjajo šele na začetke srbskega odpora – gre namreč za proteste, ki zaenkrat še niso prerasli v gibanje.

Srećko Horvat je povlekel vzporednice med dogodki v Sloveniji in shodi proti desni vladi Jadranke Kosor pred zamenjavo oblasti na Hrvaškem. Napovedal je, da bo Janševa vlada padla v mesecu dni, toda Slovenija se bo potem soočila z istim problemom kot Hrvaška, kjer se se iz protestov ni rodila nobena nova parlamentarna opcija, domnevno leva vlada, ki je takrat prevzela oblast, pa je ubrala radikalno neoliberalno pot, značilno za desnico. Tako na Hrvaškem kot v Sloveniji bi po njegovem mnenju potrebovali nekaj takega kot je grška Siriza.

Po povzetku Janševega govora in njegovega izvajanja o 'levem fašizmu' je na vprašanje voditelja, kaj je Janšo napeljalo na tako radikalne izjave, stanje komentiral Robert Botteri. Povedal je, da je z Janšo sodeloval že v časih študentske organizacije in tudi kasneje v osemdesetih, ko je postal urednik Mladine, Janša pa njen sodelavec, kolumnist in komentator. Botteri je povedal, da mu je prav nerodno, ko vidi, kaj je iz Janše nastalo – iz antimilitarista, borca za demokracijo in zagovornika človekovih pravic, ki dobro ve, kako je, če ti jih kršijo, se je prelevil v kršitelja človekovih pravic, ki mu je malo mar za demokracijo, saj opozicije praktično ne posluša, vsakogar, ki se z njegovim pogledom na svet ne strinja, pa etiketira z levim ekstremistom in zdaj že z levim fašistom. Botteri je ocenil, da bo Janša na oblasti še dober mesec dni, potem pa bo proti njemu vendarle vložena konstruktivna nezaupnica. Dodal je še, da če protestniki ostanejo na ulici, potem se bodo, tako kot v Zagrebu, kmalu izpeli. Protest mora prerasti v novo stranko, ki bi jo volivci sodeč po anketah množično podprli.

Šikman se je strinjal z Botterijem in povedal, da je to dokaz, kako je moč doseči spremembe z nenasilnimi metodami, in da vsi protestniki nekako slediju srbskemu modelu odpora, ki je odnesel Miloševića in se izkazal za učinkovitega. Morajo pa protesti obvezno prerasti v gibanje, po možnosti tudi v politično stranko, saj jih v nasprotnem primeru čaka usoda protestnikov pod geslom 'occupy', ki jim iz njihovih akcij ni uspelo iztržiti praktično ničesar. »Energija ne sme ostati na ulici,« je zaključil Šikman. Koncept vseslovenske ljudske vstaje je podprl tudi Srećko Horvat, ki je v nadaljevanju ostro obsodil Janševo uporabo besedne zveze 'levi fašizem' v tem kontekstu.

 Robert Botteri je gledalcem Al Jazeere pojasnjeval tudi genezo besede zombiji v smislu oznake za udeležence protestov v Ljubljani. Povedal je, da je ta izraz v žaljivem tonu prvič uporabila Janševa stranka, izhaja pa iz priljubljene Janševe teze, da so vstajniki pač nasledniki tistih komunistov, ki so po koncu vojne izvševali represalije nad domačimi izdajalci oziroma nedolžnim golorokim ljudstvom, kot to tolmačijo stranke desne provenience. Levi fašizem je po novem Janševa etiketa za vse, ki nasprotujejo ukrepom njegove vlade, je povedal Botteri in razložil, da so ljudje, ki se na demonstracijah zavzemajo za demokratični socializem, večinoma stari med 20 in 30 let, dejstvo pa je, da imajo dovolj izkoriščevalskega kapitalizma, sistema, v katerem 1 odstotek pobere vse, 99 odstotkov pa gara zanj. Botteri je poudaril, da se v Sloveniji prvič po četrt stoletja resno govori o socializmu in to med tistimi, ki nikoli niso živeli v tem sistemu, a se zdaj toliko bolj zagreto zavzemajo zanj. Želijo biti udeleženi pri dobičku, kar je sedaj splošni trend v EU

 Srećko Horvat je komentiral, da trenutna družbeno politična situacija lepo kaže, kam lahko pripeljejo nesmiselni varčevalni ukrepi. Poudaril je še, da delitev na levo in desno v parlamentarnem smislu ne obstaja več, kar je razvidno tudi iz slovenskih demonstracij, se pa zaradi ekonomskih ukrepov krepi fašizem – in to ne levi. Na Hrvaškem bo to po njegovem postalo večji problem takrat, ko bo Hrvaška južna meja in s tem branik EU. Ekonomski ukrepi bodo takrat še bolj radikalizirali desničarsko miselnost.

 Botteri je zaključil, da v Sloveniji obstaja prihodnost po Janši in in Jankoviću in da upa, da obstaja tudi alternativa, saj naj bi šli zato na ceste. Tudi po njegovem mnenju pa mora to gibanje prerasti v stranko, ki bo kandidirala na prihodnjih volitvah. Protesti po svoje predstavljajo tudi pritisk na ostale parlamentarne stranke, da začnejo delovati kot protestniki. V tem pogledu je Botteri omenil Državljansko listo, ki se je že zavzela za spremembe in zaostritev pogojev pri izbiri javnih funkcionarjev.