Janša prepisal tudi 'levi fašizem'?

Kdo ali kaj je levi fašist in kje ga je alter ego Tomaža Majerja našel za vsakdanjo rabo

Janez Janša, ki stoični pozi navkljub očitno čuti, da se mu položaj predsednika vlade že krepko maje, je v vnaprej posnetem govoru, ki naj bi pristaše Zbora za republiko na Kongresnem trgu pozdravil 'neposredno iz Bruslja', spet pokazal svoj pravi obraz, pri čemer ni pozabil dodati, da bo s policijo in vojsko, ki sta v njegovih rokah, branil vsakega posameznega državljana. Ve se, katerega državljana najbolj. Poleg tega je v svojem najbolj razdiralnem in nevarnem govoru doslej državljane Slovenije, ki se niso zbrali na shodu v njegovo podporo, označil za leve fašiste. In kot smo pri njegovih govorih že vajeni, je med osredotočanjem na žaljivke in diskretitacije znova pozabil na izvirnost.

Izraz 'levi fašizem', nad katerim je vidno fascinirana desno uravnotežena liga slovenskih medijev, seveda ni zrasel na Janševem političnem zelniku, kot bi nas radi prepričali njegovi apostoli, marveč gre za sintagmo, s katero konzervativni desničarski mediji že dolgo obkladajo najbolj popularnega slovenskega filozofa Slavoja Žižka zaradi njegovih nekoliko ostrejših levičarskih stališč. Nazadnje je januarja v konzervativnem britanskem Telegraphu upravičenost oznake 'levi fašist' za Slavoja Žižka utemeljeval kolumnist Alan Johnson in sicer na iz konteksta iztrganih izjavah o nujnosti 'nasilne revolucije', o 99 odstotkih ljudi, ki naj bi bili 'dolgočasni idioti' ter o njegovi 'fascinaciji z žrtvovanjem', ki naj bi spominjala na ideologijo nemške ultralevičarske skupine Baader-Meinhof in njihove 'Frakcije Rdeče Armade' iz sedemdesetih let minulega stoletja.

Gre seveda za material, v katerega so se domači desnosučni mediji z državljanom Tomažem Majerjem na čelu zaljubili na prvi pogled ter ne da bi pred tem prebrali eno samo Žižkovo delo, začeli suvereno utrjevati vero v suho zlato Johnsonovega pisanja pod naslovom 'Ali je Slavoj Žižek levi fašist?' Razume se, da so Johnsonu pri tem za potrebe Janševe večkrat izpričane plagiatorske razgledanosti mimogrede sunili tisto, kar dela naslov sočen in zadevo priložnostno umestili na častno mesto zgoraj omenjenega (sovražnega) govora za devet tisoč pravovernih zborovalcev. Mislim, da je to katastrofo najlepše označil Ervin Hladnik Milharčič, ki je na Dnevnikovi spletni strani zapisal: »Fašizem je težka beseda. To ni jezik, ki ga običajno uporabljajo predsedniki vlad, ko mislijo ostati na položaju. Politične psovke se uporabljajo v predvolilnih kampanjah. Zbor za republiko je izzvenel kot predvolilni shod.«