Za Janšev odhod!

Agencija Ninamedia in Mladina sta v začetku tedna izvedli javnomnenjsko raziskavo, kjer so anketiranci odgovarjali na nekaj temeljnih vprašanj, povezanih s političnimi razmerami v državi. Rezultati so za odhajajočo vlado Janeza Janše porazni, a hkrati vprašani na prihajajočih volitvah (še) ne bi množično podprli stranke, ki bi se lahko izoblikovala iz protestnega gibanja. Kar je pričakovano, volivci kljub večinskemu nasprotovanju Janši in političnim elitam namreč ne morejo podpreti hipotetične stranke, ki je brez imena, brez voditeljev in pravega programa. A opravljena raziskava je znova pokazala, da ima vlada Janeza Janše privržence samo še med volivci SDS in deloma tudi NSi. Pa še teh je danes manj kot pred letom dni.

Podpiramo proteste

Kakšni so torej rezultati ankete? Več kot tri četrtine (76,3 odstotka) vprašanih podpira proteste proti politični eliti na državni in lokalni ravni. Delež podpore je višji pri mlajši populaciji, raste tudi z višino izobrazbe in urbaniziranostjo okolja, iz katerega izhajajo anketiranci. Pričakovano proteste najbolj podpirajo volivci opozicijskih strank in tistih, ki so se iz koalicije poslovile. Večinsko jim nasprotujejo pravzaprav samo volivci SDS, delež nasprotnikov in podpornikov protestov pa je med volivci NSi bolj izenačen.

Skoraj obrnjena slika je pri vprašanju, ali podpirajo petkov shod Zbora za republiko. Večina vprašanih (75 odstotkov) zbora in manifestacije na Kongresnem trgu ne podpira. Razmerja med različnimi kategorijami vprašanih pa niso enoznačna. Delež podpornikov in nasprotnikov Zbora za republiko je recimo med mlajšimi od 30 let drugačen kot v celotni populaciji (57 odstotkov mladih manifestacijo Zbora za republiko podpira, 43 odstotkov ji nasprotuje). Starejši od 60 let pa skoraj plebiscitarno zavračajo Zbor za republiko (80 odstotkov mu nasprotuje). So pa zato bolj jasna razmerja med volivci strank. Ljubljansko manifestacijo Zbora za republiko podpirajo predvsem volivci SDS, celo med njimi pa je četrtina takšnih, ki ji nasprotuje. V največji meri Zboru za republiko nasprotujejo volivci za zdaj še neobstoječe stranke, ki bi lahko nastala iz protestnega gibanja (97 odstotkov). Ti tudi pričakovano najbolj podpirajo vstajniška gibanja po Sloveniji (95,5 odstotka).

Naslednji sklop vprašanj je povezan z iskanjem poti iz krize. Rezultati merjenja so pokazali, da večina anketirancev misli, da bi bilo najbolje, če bi z mesta predsednika vlade odstopil Janez Janša. Kot druga najboljša rešitev sledi oblikovanje nove vladne koalicije brez SDS, predčasne volitve in na koncu ustanovitev nove stranke, ki bi sledila zahtevam protestnikov. Vse štiri rešitve so na lestvici od ena do pet – pri čemer ena pomeni povsem nepomembno, pet pa zelo pomembno – ocenjene z več kot 3,2. Kar pomeni, da se zdijo anketirancem vse štiri ponujene možnosti vsaj dobra, če ne že zelo dobra rešitev za pot iz politične krize. V povprečju so med ponujenimi štirimi možnostmi najnižjo oceno (manj kot 2,4) znova dali volivci SDS.

Za zdaj (samo) 4,8 odstotka vprašanih podpira morebitno novo stranko. Kar je veliko, če se delež neobstoječe stranke primerja z Državljansko listo, Novo Slovenijo in Desusom.

Dobra rešitev bi lahko bile tudi predčasne volitve. Samo 14 odstotkov vprašanih namreč meni, da bi po oblikovanju nove koalicije volitve prišle na vrsto šele čez tri leta, torej ob koncu rednega mandata državnega zbora. Velika večina bi jih raje imela že letos: 57,7 odstotka vprašanih takoj, 13,7 pa to jesen. Pri strukturnih križanjih znova odstopajo volivci SDS, ki edini večinsko podpirajo volitve ob koncu rednega mandata. A tudi ti niso soglasni, tretjina izmed njih bi jih imela že letos …

Nova stranka?

Vprašanje, koga bi volili, če bi bile volitve naslednjo nedeljo, je prineslo rezultat, podoben drugim javnomnenjskim raziskavam. SD bi podprlo 16,1 odstotka vprašanih, SDS 11,7 odstotka, SLS 7,6, Pozitivno Slovenijo 5,9 odstotka, Novo Slovenijo 3,7, Državljansko listo 3,1, Desus 2,7 …. Največjo podporo ima torej Lukšičeva SD, ki je »pobrala« volivce Pozitivni Sloveniji. Janševa SDS ima po tej meritvi razmeroma nizek delež podpornikov. A bodimo korektni, največji delež (22,5 odstotka), je še vedno tistih, ki ne vedo, koga bi volili. Skoraj četrtina volilnega telesa med strankarsko ponudbo ne najde svojega favorita.

Zanimivi so tudi odgovori na vprašanje, koliko volivcev bi podprlo stranko, nastalo iz protestniškega gibanja. Teh je za zdaj (samo) 4,8 odstotka. Kar je veliko, če se delež neobstoječe stranke primerja z Državljansko listo, Novo Slovenijo in Desusom, a hkrati malo, če protestniki in njihovi podporniki računajo, da bodo kmalu prevzeli oblast. Delež morebitnih volivcev se sicer dvigne na 16 odstotkov, če se osnovnemu rezultatu prišteje delež verjetnih volivcev med za zdaj neopredeljenimi volivci, a gre za hipotetični izračun in kot tak le nakazuje možnosti, ki jih lahko izkoristi novo politično gibanje.

Naj ponovimo, dokler protestniki ne bodo izoblikovali organizacijske strukture s prepoznavnimi obrazi in govorniki, ki bodo javno nastopali in zagovarjali politične zahteve, je iluzorno pričakovati, da jih bo podprl večji delež volilnega telesa. A pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami sta nastali dve stranki, ki sta se brez težav prebili v parlament, ena izmed njiju je celo zmagala. Podobno je bilo tudi leta 2008. V času, ko volivci večinsko podpirajo proteste proti politični eliti in ko hkrati zagovarjajo predčasne volitve, prostor za novo stranko seveda obstaja. Vendar protesti ne bodo dovolj za oprijemljivejšo spremembo političnega delovanja, politika se ne dela samo na ulicah, pač pa tudi v parlamentu. Kot je za Studio City povedal Sašo Miklič iz novonastale Piratske stranke: »Ljudje si bodo morali razčistiti pojem stranke. Mogoče je to samo orodje, ki ga lahko napolniš z marsikatero vsebino. Žur in rajanje, zanos na cestah je treba prenesti v malo bolj strankarsko formo. To ni ogrožajoče, pač pa dober in potreben korak.«