Vse dražje bančne storitve

Cene plačilnih storitev v Sloveniji rastejo. Povprečen potrošnik za poslovanje prek bančnega okenca na leto odšteje od 57,02 do 211,64 evra, odvisno seveda od banke, v povprečju pa za plačilne storitve odšteje 161,87 evra. Povprečen letni strošek poslovanja prek spletne banke je sicer pol nižji, a še vedno ne zanemarljiv. Zato ne preseneča, da si vse številnejši potrošniki bančnega računa sploh ne morejo več privoščiti. Dodaten udarec za potrošnike je bila lanska uvedba davka na finančne storitve, s katerim so se obdavčile tudi vse transakcije v zvezi z depoziti in transakcijskimi računi, plačili, nakazili, čeki in drugimi plačilnimi instrumenti.

Še pred sprejetjem zakona je Zveza potrošnikov Slovenije opozarjala na tveganje, da bodo ponudniki finančnih storitev stroške tega davka v celoti prevalili na potrošnike, da bodo dražje položnice prizadele najrevnejše in zaostrile finančno izključevanje, da bo večja davčna obremenitev še dodatno podražila kreditiranje, obenem pa ljudi odvrnila od dolgoročnega varčevanja. A vsa opozorila so bila zaman. Vlada je vztrajala pri novem davku, češ da bodo na ta način bremena pravičneje porazdeljena, saj bo k reševanju krize nekaj več prispeval tudi finančni sektor. Boštjan Krisper, svetovalec za finančne storitve pri Zvezi potrošnikov Slovenije, pravi, da so posledice za potrošnike že vidne, saj so letos opazili trend novih podražitev plačilnih storitev: »Stroški plačilnih storitev, ki jih plačujejo potrošniki, že zdaj pri številnih bankah močno presegajo stroške, ki jih imajo z njimi same – razen seveda, če so te banke prav neverjetno neučinkovite.«

Ker namerava vlada v kratkem uvesti še en davek, namreč davek na finančne transakcije, se zastavlja vprašanje, ali bodo finančne institucije tudi to dodatno davčno breme prevalile na potrošnike. »Pri davku na finančne transakcije gre za drugačen mehanizem, saj je obdavčen tisti, ki posamezno transakcijo opravi, ne pa ’dohodek’ bank in nekaterih drugih finančnih institucij. Zato bo tudi njegov učinek lahko povsem drugačen. Predvsem je vprašljivo, ali ga bodo banke prevalile na potrošnike prav skozi ceno plačilnih storitev, saj bodo ravno vsakodnevna plačila, ki jih opravljajo potrošniki, izvzeta iz te obdavčitve.« Evropska komisija in države, ki bodo ta davek uvedle, si od njega obetajo dodatne dohodke, ki bi jih bilo mogoče investirati v višjo konkurenčnost evropskega gospodarstva ali pa v posebne sklade za kritje stroškov morebitnega prihodnjega reševanja bank, zaradi česar je ta davek nedvomno koristen. Toda, pravi Krisper, tudi tu obstaja tveganje, da bodo stroški davka preneseni na potrošnike in podjetja v obliki višje cene kapitala: »Tako potrošniške organizacije sicer podpiramo ukrepe, ki bodo omejili tvegano špekuliranje v finančnih institucijah, hkrati pa pričakujemo, da bo evropska komisija zelo pozorno spremljala morebitne negativne učinke tega davka na potrošnike in podjetja in tudi primerno ukrepala, če bo treba.«