Lobistova želja …

Evropska zakonodaja, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, je zastarela. Sprejeta je bila leta 1995, ko je bil internet še razmeroma nepomembna zanimivost. Zato je evropska komisija v začetku lanskega leta pripravila predlog nove uredbe. Njen namen je poenotiti standarde za varstvo osebnih podatkov v vseh državah EU, hkrati pa zagotoviti, da bodo evropsko zakonodajo spoštovale tudi tuje korporacije s sedeži (in strežniki) v tretjih državah. Predlog komisije vzpostavlja razmeroma visok standard varstva posameznika in dopušča izjemno visoke kazni za kršitev pravil, zato je pri zagovornikih omejevanja poseganja v zasebnost naletel na pozitivne odzive.

Predlog uredbe je zdaj v postopku v evropskem parlamentu, z njim se ukvarjajo številni odbori. To je tudi čas predlaganja in sprejemanja dopolnil. Hkrati pa je to čas lobistov. Ti se, predvsem v službi korporacij, na vse pretege trudijo omehčati varstvo posameznikov. In nekateri evropski poslanci jim pri tem nemalo pomagajo. Izkazalo se je, da so posamezni poslanci dobesedno prepisovali odstavke iz lobističnih dokumentov in jih vlagali v obliki dopolnil. Podrobnosti in primerjavo dokumentov si je mogoče ogledati na spletni stran LobbyPlag.eu.

Predlog evropske komisije predvideva, da morajo podjetja od uporabnikov pridobiti izrecno dovoljenje za obdelavo osebnih podatkov, ne da je ta možnost že privzeta. Amazonu in eBayu se zdi to pretirano, strogost določbe bi morala biti po njunem odvisna od »konteksta«. Formulacija je seveda ravno prav medla, da omogoča manipulacijo in obvode. In eden od poslancev jo je predlagal kot dopolnilo.

Evropski bančni federaciji ni bilo všeč, da predlog obseg osebnih podatkov, ki jih je dopustno zbirati, omejuje na »minimalno potrebne«. Zaželela si je formulacijo »ne pretirano«. Rečeno storjeno.

Enako so bile z dopolnili, ki jih je prejšnji teden sprejel parlamentarni odbor za notranji trg in zaščito potrošnikov (IMCO), predlagane spremembe, ki med drugim pomembno znižujejo predvidene kazni za nespoštovanje zakonodaje, rahljajo pravila glede deljenja osebnih podatkov med organizacijami, organizacijam za varstvo zasebnosti onemogočajo vlaganje kolektivnih tožb in blažijo prepoved profiliranja posameznikov na podlagi avtomatizirane obdelave osebnih podatkov. Odbor IMCO sicer ni glavni za zakonodajo v zvezi z varstvom osebnih podatkov in v tem primeru zgolj podaja mnenje, tako kot še nekaj drugih odborov. A veliko »lobistično sfriziranih« predlogov lahko vpliva tudi na končno kompromisno različico uredbe, ki jo bo konec aprila potrjeval odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE).