Tudi konje kuhajo, mar ne?

Kuhinja Krušič
Bezenškova 11, Ljubljana
Tel.: 01 544 61 41
www.mesarstvo-krusic.si
Pri Krušičevih ste lahko na konju od ponedeljka do srede od 8. do 16. ure, ob četrtkih in petkih pa kuhinja dela do 21. ure. Ob sobotah in nedeljah je zaprto.

Fino:
zrezki, stejki in bifteki
domača gorčica
želodci po tržaško

Ne tako fino:
priloge k mesnemu siru
suha klobasa feferonka

Računski razpon je kar velik, z bifteki si hitro čez 20 evrov, je pa res, da lahko že za nekaj malega več kot desetaka dodobra potešiš svoj konjski glad.

V začetku letošnjega leta se je ameriški smučar Ted Ligety s paralelne tekme v Münchnu peljal na slalomsko dirko na zagrebškem Sljemenu. Ljubljane ni le obvozil, ampak se je odločil zaviti na Celovško cesto in pri hali Tivoli ugrizniti v velik polpet Krušičevega hot horsa. Fotodokaz je priobčil na Twitterju in provokativno dopisal: »Bi jedli konjski hamburger, če bi bili v Sloveniji?« Zgražanju nekaterih Tedovih sledilcev so čez mesec in pol sledili trije naslovi svetovnega prvaka, vmes pa se je nedeklarirana mleta konjetina – tokrat na obče zgražanje – začela pojavljati še v angleških hamburgerjih in z mesom romunskega izvora v Franciji pripravljenih lazanjah švedske blagovne znamke. Cela afera, predvsem za Anglosase, ki konje jedo približno s takim veseljem kot mi pse.

Je pa opisani niz dogodkov vodstvo Konzumove katedre za zeitgeist spomnil, da že dolgo nismo v zobe vzeli gostinske ponudbe mesarja, ki je krušnemu priimku navkljub najbolj konjski tod naokoli, zato smo urno zasedli pozicije za mizo prijetno opremljene jedilnice na Bezenškovi in radostno ugotovili, da kepice pečene paštete in svežega kruha še vedno brez naročila in brez plačila prinesejo na vsako mizo, pa tudi da se Krušiči pretirano ne ukvarjajo ne z napitki – točeno pivo, odprto štajersko belo, briško rdeče in cviček, serija skaručenskih šnopsov – ne s sladkarijami, kjer je tistim, ki ob koncu še zmorejo dati kaj vase, na voljo le podpovprečen breskov zavitek. Pa nič ne de – sem se pač hodi jest konjsko meso: po pašteti se na hitro popikajo sočna velikokalibrska salama, malokalibrska pikantna klobasa in nemasten ter dišeč pršut, potem pa je že čas, da se pomoči žlica v po tržaških načelih varjene želodce, ki so nežnejši in vobče milejši podobniki govejih vampov. Pri selekcioniranju osrednjih jedi svetujemo odločanje po principu debeline denarnice. Ako ta zmore biftek, ne omahuj: dobro je uležan, pečen, kot se šika, in prelit z dišečo omako z zelenim poprom; če si vključen v varčevalni program, vzemi svež mesni sir – lepo je začinjen in prav nič gumast –, ampak naj ti namesto konfekcijske zraven le nažličijo neprimerno boljšo domačo gorčico; če si nekje vmes, pa ne boš falil ne s tankim in velikim na steljo iz rukole položenim šniclom ne z debelejšim in sočnejšim kotletom, ki je z odprtega žara poleg lepotnih črtic odnesel tudi sladkast vonj po dimu. Angležem tole vsekakor zamolčite, če pa kdo pozna Ligetyja, naj ga naslednjič le pošlje v Zeleno jamo.