Četrt stoletja kasneje

Pen je mednarodna organizacija pesnikov, pisateljev, esejistov in drugih avtorjev, ki se zavzema za svobodo izražanja in za odpravo rasnega, razrednega in narodnega sovraštva. Pomaga tudi preganjanim in priprtim piscem.

Eden od 145 svetovnih centrov te nevladne organizacije za varstvo človekovih pravic je tudi slovenski. Svoje naloge izpolnjuje že od leta 1925. Med drugo svetovno vojno so člani ščitili primorske pisatelje, leta 1933 pa so bili med pobudniki prve mednarodne obsodbe fašizma in nacizma na svetovnem kongresu Pena v Dubrovniku. Borili so se tudi proti tiraniji partije in tako leta 1988 medse sprejeli Janeza Janšo, publicista, ki sta mu takrat grozila sodni proces pred vojaškim sodiščem in zapor.

Kot mnogim drugim, ki so pred več kot dvema desetletjema zahtevali izpustitev Janeza Janše, je danes »žal« tudi vsaj 21 penovcem. Menijo, da si Janša ne zasluži več biti njihov kolega, zato so zahtevali njegovo izključitev. Statut to omogoča, če predlog podpiše vsaj deset članov.

»Ta zgodba, to je pač treba priznati, za Pen pomeni pretres,« pravi podpredsednik Tone Peršak. »Praviloma se ne vpletamo v politične razmere, saj se Penu drugače pripiše politična barva, to pa škodi avtoriteti organizacije,« odgovarja na očitek, da je predlog Janševe izključitve simbolno, politično dejanje, kot je bilo tisto, ko so ga sprejeli v klub. »Predvsem smo organizacija, ki mora skrbeti za neoporečnost svojih stališč,« pojasni.

Ker po mnenju njihovega častnega razsodišča »Janšev diskurz, zlasti njegov zadnji govor, in druge aktivnosti niso v skladu z duhom mednarodne listine Pen, ki člane zavezuje, naj spodbujajo sodelovanje, strpnost med različnimi in nasprotujejo sovražnemu govoru«, so upravnemu odboru predlagali, naj razmisli, ali je v Penu zanj še prostor, pojasnjuje članica razsodišča Manca Košir. »Razsojali smo o časti, ne pa o tem, ali je trgoval z orožjem. Nismo sodišče. Penovci smo se zavezali, da bomo zamenjali meč za pero in se s peresom in strpno besedo zavzemali za mir, ne pa za nemir. Zadnji Janšev govor gotovo ni bil pomirjevalen,« je jasna.

Za Janšo je vse konstrukt. Pen v Sloveniji naj bi bil nekoč zbirališče uglednih in pogumnih literatov, je dejal, danes pa ga vodijo sodelavci Udbe in Ozne, ki neprestano iščejo notranjega sovražnika in se borijo za privilegije državnih jasli, je zaključil.

Če bi upravni odbor neuglednih in bojazljivih literatov potrdil stališče razsodišča, ki ga poleg Koširjeve sestavljata še France Bučar in Neža Maurer, bi se pisatelj in državni uslužbenec Janša lahko pritožil na občni zbor Pena. O njegovem nadaljnjem članstvu bi zadnjo besedo imeli vsi sočlani.