Lov na ptice?

»Predstavljajte si, da greste na zelo dolgo pot. 80 odstotkov vseh bencinskih servisov vam zaprejo, na preostalih pa čakajo morilci. To izkušajo vodne ptice selivke,« je bil slikovit biolog Damijan Denac, direktor Društva za opazovanje in proučevanje ptic. Selivke so v zadnjih 50 letih izgubile večino počivališč, nanje prežijo še lovci.

Slovenija je na tej selitveni poti že 20 let varna oaza. Kot je dejal predsednik društva Rudolf Tekavčič, naravovarstveno naravnanost naše družbe zdaj ogrožajo ozki interesi manjšine.

Mislil je predvsem na lovsko zvezo, Inštitut za ekološke raziskave Erico, d. o. o., in Zavod za gozdove. Na povabilo ministrstva za kmetijstvo, ki pripravlja spremembe uredbe o divjadi in lovnih dobah, so ti predlagali, naj se med lovne vrste uvrsti osem novih vrst ptic. Če bi bil predlog sprejet, bi lahko lovci streljali kreheljca in sloko, ki sta pri nas močno ogrožena, ter kozico in jerebico, ki sta kritično ogroženi. Za lov na grivarja in lisko – tako kot pri drugih vrstah – ni ekološkega ali gospodarskega razloga. »Lov bi bil namenjen samo zabavi in užitku,« menijo v društvu.

Erico je predlagal, naj se na seznam divjadi uvrsti tudi kormoran, na predlog lovcev pa še ruševec – čeprav direktiva o pticah na ravni Evropske unije to prepoveduje. »Bili smo šokirani, da moramo pisati pripombe k dokumentu s slabimi utemeljitvami in neresničnimi navedbami,« je bil ogorčen varstveni ornitolog in član društva Tomaž Mihelič. Pri tem je opozoril na plašenje preostalih vodnih ptic, ki se nimajo kam umakniti, ter na povečanje količine svinca v okolju in možnost zamenjave podobnih vrst, zaradi česar bi lovci pomotoma lahko odstrelili ogroženo.

Gozdar in docent ekologije na primorski univerzi Boštjan Pokorny iz Erica, ki je sicer tudi predsednik Komisije za upravljanje z divjadjo pri Lovski zvezi Slovenije in član društva opazovalcev ptic, je pojasnil, da pri predlogu uvrstitve kormorana med divjad ni šlo za napako. »Čeprav je lov nanj prepovedan, menimo, da bi bilo dobro razmisliti o spremembi.« Pri govorjenju o ogroženosti bi bil previden: »Ker gre za ptice selivke, jih je pri nas kot gnezdilk malo. Na ravni Evropske unije pa niso ogrožene.«

»Nikoli nismo in ne nameravamo loviti ptic, ki so ogrožene!« so zapisali tudi v lovski zvezi. Populacije vrst, ki so jih predlagali za lov, so po njihovih podatkih stabilne. Odstrel bi bil minimalen in neškodljiv. Ne gre za trofeje, so dejali. Sloko si denimo želijo loviti, ker je izredno cenjena in tradicionalna lovna ptica. Da bi bil napačen odstrel mogoč, ne verjamejo, čeprav so v svoji reviji že zamenjali kozico za sloko.

Po mnenju Pokornija in lovcev uvrstitev posamezne vrste med divjad pravzaprav omogoča aktivno varstvo teh vrst, ki je lahko učinkovitejše kot popolna prepoved lova. V društvu za opazovanje ptic nasprotno menijo, da je pobijanje preživeta metoda, sodobne metode so neinvazivne. Lovce so zato pozvali, naj sledijo svojemu poslanstvu varovanja narave in zagotavljanja biotske pestrosti, nehajo zavajati in svoje predloge umaknejo.