Predraga previdnost

Od leta 2001 v Evropski uniji velja popolna prepoved hranjenja živali, namenjenih za prehrano ljudi, z ostanki drugih živali. Sprejeta je bila kot ukrep proti epidemiji bovine spongiformne encefalopatije (bolezni norih krav oz. BSE), ki je v obliki nove različice Creutzfeldt-Jakobove bolezni zahtevala tudi približno 280 človeških življenj, od tega več kot polovico v Veliki Britaniji. Epidemijo je povzročilo hranjenje goveda s tako imenovano mesno-kostno moko, predelanimi ostanki zaklanih govedi, med katerimi so bile tudi bolne živali. In čeprav v primeru prašičev in perutnine do takrat ni bilo zaznati pojava podobnih epidemij, se je EU iz previdnosti odločila za popolno prepoved. Od takrat število odkritih primerov BSE pri govedu strmo upada, bolezen naj bi v nekaj letih tako rekoč izginila. In Evropska unija se je zato odločila, da je čas za vnovičen razmislek o obsegu previdnostnih ukrepov.

Prvo potezo je Evropska komisija naredila prejšnji mesec. Od prvega junija letos bo ribe spet dovoljeno hraniti s predelanimi ostanki prašičev in perutnine. To je le prvi korak. Že za prihodnje leto je predvidena odobritev uporabe prašičjih ostankov za krmljenje perutnine in perutninskih ostankov za krmo prašičev. Ostanki prežvekovalcev (goveda, ovac, koz) ostajajo prepovedani.

Konkurenčnost

Popolna prepoved uporabe mesno-kostne moke za krmo je močno prizadela živilsko industrijo. Razmeroma poceni vir beljakovin so morali nadomestiti s sojo iz uvoza. Danes je Evropska unija, ko gre za zagotavljanje beljakovin za prehrano živali, 70-odstotno odvisna od uvoza. »Prepoved za rejce je pomenila manjše priraste, saj je iz vsejedih živali naredila ’vegetarijance’. Nadomeščanje posameznih aminokislin s sintetičnimi je bilo nujno in drago ter slabše prehransko učinkovito kot živalske beljakovine. To pa pomeni slabšo ekonomičnost reje, ki je še toliko bolj opazna pri velikih rejcih,« pravi Gabrijela Salobir iz Kmetijsko-gozdarske zbornice. Hranjenje rejnih živali z živalskimi beljakovinami je tudi eleganten način ravnanja s klavniškimi odpadki. »Živalske beljakovine so energetsko bogat del krme, ki je bil pred prepovedjo razmeroma poceni, ker je reševal problem stroškov odstranjevanja klavničnih odpadkov. Od prepovedi naprej smo plačevali, da so mesno-kostno moko sežigali v Šoštanju,« pravi direktor Farm Ihan Marko Višnar. V Šoštanju sicer od leta 2008 tega ne počnejo več, od takrat moko sežigajo v Avstriji.

Uradno pri živalskih ostankih ne bo šlo več za mesno-kostno moko. Proizvajalci so sklenili, da je bolje izbrati ime, ki nima negativnega predznaka. Tako po novem govorimo o predelanih živalskih beljakovinah. Resnici na ljubo je tudi sestava nekoliko drugačna. Če so pred epidemijo BSE v mesno-kostno moko zmleli tudi ostanke bolnih živali vseh vrst, so po novem dovoljeni le po vrstah ločeni ostanki zdravih živali, primernih za prehrano ljudi.

Ribe bodo spet lahko jedle prašiče in piščance, prašiči bodo lahko jedli piščance, piščanci pa prašiče.

Kot rečeno bodo kot prve živali, ki bodo spet lahko postale »mesojede«, še letos na vrsti ribe. Odločitev Evropske komisije je, poudarjajo v Kmetijsko-gozdarski zbornici, ugodna za konkurenčnost in trajnostni razvoj ribogojstva v Evropski uniji, saj bo omogočila večjo izbiro različne krme in lažje optimiziranje obrokov. »Drugi deli sveta – Azija, Severna in Južna Amerika – tovrstne prepovedi niso imeli, na Evropskem trgu pa so njihovi proizvodi ves čas prisotni in pomenijo nelojalno konkurenco vsem evropskim rejcem,« poudarja Gabrijela Salobir. Odločitev podpira tudi Irena Fonda, direktorica ribogojnice Fonda. »Strogo biološko gledano je bila vsaj pri večini vrst rib prepoved velika škoda, saj izključno rastlinska hrana zanje ni najboljša. Prav tako nikoli ni bilo dokazano, da bi taka prehrana pomenila kakršenkoli problem, zato je odprava prepovedi po mojem mnenju smiselna.«

Znanost in previdnost

Odločitev Evropske komisije, pa tudi njeni nadaljnji načrti glede opuščanja previdnostnih prepovedi v zvezi s krmo živalskega izvora, so znanstveno utemeljeni. Temeljijo na oceni Evropske agencije za varno hrano

(EFSA), ki je na podlagi analize objavljenih raziskav tveganje prenosa BSE med neprežvekovalci različnih vrst označila za zanemarljivo. A samo v primeru, da bo zagotovljen temeljit nadzor nad krmo, ki bo preprečeval kanibalizem in prisotnost ostankov prežvekovalcev v krmi. To pa lahko pomeni problem. In prav zato države članice niso bile soglasne, ko so njihovi predstavniki odločali o odpravi prepovedi.

Slovenija je odpravo prepovedi podprla, najbolj zadržani pa so bili pričakovano Britanci. Njihova Agencija za prehranske standarde (FSA) je odločno nasprotovala potezi. »Agencija je zaskrbljena, ker se ocena tveganja EFSA zanaša na nadzor, da bi bilo torej tveganje za prenos BSE med živalmi zanemarljivo zgolj v primeru učinkovitega nadzora. Po našem mnenju pa učinkovitega nadzora nad spoštovanjem standardov skozi celotno prehransko verigo, od nastanka živalskih ostankov do krmljenja živali, ni mogoče zagotoviti.« Na spletu je mogoče prebrati precej ciničnih komentarjev, češ EU ne more zagotoviti niti ločevanja govedine od konjskega mesa, zdaj pa namerava zagotavljati natančno ločevanje klavniških odpadkov.

Nelagodje zaradi vnovičnega uvajanja prakse, ki je povzročila epidemijo smrtonosne bolezni, ni samo britanski fenomen in je prisotno tudi v Sloveniji. Dr. Maja Bresjanac, nevroznanstvenica z Inštituta za patološko fiziologijo ljubljanske Medicinske fakultete, se tako sprašuje, ali moramo zares še enkrat ubrati isto pot in morda čez čas na račun nezdrave prakse povečati tveganje za nove epidemije. Zaveda se, da za živali, ki jim EU vnovič daje zeleno luč, doslej ni bilo ugotovljeno, da bi se podobna stvar, kot smo ji bili priča z govedom, že zgodila. »So pa nas predhodne izkušnje naučile, da je to verjetno nekaj, kar se je zgodilo v evoluciji, da je to neka sprememba, ki se pojavi, ko se taka praksa prehranjevanja nekaj časa izvaja. V možganih in živčevju živali, ki so uživale kostno-mesno moko, so se očitno zgodile neke biokemične spremembe, ki so skozi več generacij vodile v prilagoditev in omogočenje nastanka bolezni pri poznejših rodovih, čeprav se na začetku to ni dogajalo.«

BSE oziroma Creutzfeldt-Jakobovo bolezen povzročajo prioni, izjemno obstojne »pokvarjene beljakovine«, ki ob vstopu v telo »pokvarijo« tudi tam prisotne sorodne beljakovine. »In zavedajoč se narave tega dogajanja, ki ga očitno lahko sprožimo, če vnašamo skorumpirane beljakovine v naši biološki sistem, bi se morali izogibati situacijam, ko bomo lahko te beljakovine vnašali iz različnih virov – rib, perutnine, prašičev,« svari dr. Bresjančeva. »Praksa iz preteklosti in znanstvene ugotovitve so nam pokazale, da se prioni lahko prilagodijo na nove gostitelje, tudi kadar gre za evolucijsko gledano zelo različne vrste. Seveda pa lahko rečemo, da do zdaj ni objavljenih podatkov o prenosu.«

Podobno je tudi mnenje britanske Agencije za prehranske standarde. »Zaradi narave grožnje BSE je po mnenju Agencije previdnostni pristop na področju živalske krme še vedno upravičen. Glede na nezanesljivost nadzora in potencialnega pojava nove, še nepoznane, prenosljive spongiformne encefalopatije po našem mnenju v primeru uveljavitve predlaganih sprememb ni mogoče zagotoviti varnosti potrošnikov.«

Tudi strokovnjakinja za prionske bolezni z Inštituta za patologijo ljubljanske Medicinske fakultete dr. Mara Popović ni prepričana o varnosti odprave prepovedi. Možnost nove epidemije BSE sicer izključuje. »Ali bo hranjenje prašičev, perutnine in rib s predelanimi živalskimi beljakovinami pripeljalo do neke nove prenosljive spongiformne encefalopatije, ki bi se lahko prenesla tudi na ljudi, tako kot se je BSE, pa lahko le ugibamo.« Upa, da bo pristojnim uspelo zagotovili ustrezen nadzor.

Za retoriko o zmanjšanju uvozne odvisnosti, pomanjkanju beljakovin v Evropi in okoljski prijaznosti reciklaže klavniških odpadkov se seveda skriva uspeh lobistov.

Varčevanje

Za retoriko o zmanjšanju uvozne odvisnosti, pomanjkanju beljakovin v Evropi in okoljski prijaznosti reciklaže klavniških odpadkov se seveda skriva uspeh lobistov. Jasno je, da so z odpravo omejitev na področju krme na boljšem njeni proizvajalci pa tudi rejci živali, predvsem največji, ki jim pocenitev krme lahko prinese manjše stroške in velike dodatne dobičke. Temu lahko seveda rečemo tudi izboljšanje konkurenčnosti.

Vprašanje pa je, koliko bodo zaradi tega na boljšem potrošniki. Če vprašate britansko Agencijo za prehranske standarde, je v tem primeru korist vprašljiva. »Ne vidimo realnih koristi, ki naj bi jih prinašala sprememba – ne za potrošnike, niti za industrijo ali za širše gospodarstvo – in ki bi upravičevale izpostavljanje potrošnikov dodatnemu tveganju.«

Treba se je zavedati, da so prionske bolezni v zadnjih letih (spet) postale tako redke, da je stroge previdnostne ukrepe težko zagovarjati, sploh če s seboj prinašajo dodatne stroške. Temu primerno naj bi v Sloveniji še letos občutno zmanjšali obseg testiranj goveda na BSE. Veterinarska uprave namreč s prvim junijem načrtuje odpravo naključnega testiranja goveda ob rednem zakolu. Testirati bo treba le še rizične živali.

A ekonomska logika v obeh primerih je ista in vzbuja nelagodje. »Varčujemo, če recikliramo trupla za hrano, in varčujemo tudi, če ne plačujemo za presejalne teste,« pravi dr. Bresjančeva. »Zaostrene družbenoekonomske razmere zvišujejo prag za toleranco kolateralne škode.«