Leglo korupcije

Komisija za preprečevanje korupcije se je lotila še razkrivanja nečednosti v bančnem sistemu. In rezultat? Stanje je porazno. Po oceni komisije je slovenski bančni sistem leglo korupcije. Vodilni in vodstveni kadri v NLB in NKBM, bankah v večinski lasti države, so dodeljevali kredite za precenjene projekte, brez ustreznih zavarovanj, na podlagi poznanstev. »Prevzemali so velika tveganja pri financiranju dvomljivih poslov, ki jih je bilo predvidljivo skoraj nemogoče izpeljati in katerih donosnost je bila predvidljivo nizka oziroma tvegana,« ugotavlja komisija.

Bančni posel je sicer že v izhodišču tvegan, toda nekaj je običajno naložbeno tveganje, nekaj drugega pa korupcijsko tveganje. Ne gre torej samo za slabe poslovne odločitve, gre za sistemsko korupcijsko tveganje, nesorazmerno politično vmešavanje v banč-

ni sistem, zlorabo t. i. nacionalnega interesa in tudi za konflikt interesov. Bančni sektor je bil ne glede politično barvo ugrabljen za politične ekonomske rente in osebne interese, pravi predsednik komisije Goran Klemenčič. Odgovornost za razmere v slovenskem bančnem sistemu po oceni komisije nosijo »sive eminence«. Gre za finančnike, politike in gospodarstvenike, ki uživajo koristi tega, da vedo dosti drug o drugem, pojasnjuje zunanji sodelavec komisije Urban Vehovar.

Pomembni sta zlasti dve sporočili komisije: da gospodarskih razmer v državi ne bo mogoče izboljšati, ne da bi pred tem uredili razmere v bančnem sistemu. In da mora vlada vzpostaviti individualno odškodninsko in kazensko odgovornost vodstvenih in vodilnih oseb v bankah v državni lasti ter pod prevladujočim vplivom države. Kajti »docela neupravičeno je, da se stroški, ki so posledica koruptivnih ravnanj vodstvenih in vodilnih oseb v bančnem sistemu, prelagajo na pleča tistega dela prebivalstva, ki ni bilo udeleženo in ne uživa koristi koruptivnih dejanj,« pravijo v komisiji.

V oceni komisije najbolj moti odsotnost konkretnih, imen naj ne bi bilo zaradi predkazenskih postopkov, in trdnih dokazov, saj brez njih na sodišču ne bo mogoče dokazati odgovornosti. Moti tudi površnost. Tako denimo Banki Slovenije očitajo, da skoraj nikoli ni ukrepala v primerih ugotovljenih nepravilnosti. Toda guverner Marko Kranjec trdi, da so od leta 2007, ko je prevzel vodenje centralne banke, izdali štiri opozorila članom uprave, odvzeli dve licenci za predsednike in člane uprave in izdali dva pogojna odvzema licenc za člane uprave. Poleg tega so zahtevali zamenjavo osmih članov nadzornih svetov, vse ukrepe, ki se dotikajo kriminala ali kaznivih dejanj, pa so sporočili ustreznim organom. Pravi tudi, da je BS vedno pregledovala, ali so krediti ustrezno zavarovani, in da so v času konjunkture tudi bili, ko pa je prišla kriza, so se razmere hitro in absolutno spremenile. Sicer ne zanika, da je šlo v nekaterih primerih za kriminal, a da ga bo treba dokazati, nikakor pa se ne strinja z oceno, da je slovenski bančni sektor leglo korupcije.