Zaračunavanje deževnice

V zadnjem času je veliko obrvi dvignila novica, da naj bi komunalna podjetja v Sloveniji občanom začela zaračunavati deževnico. V Celju so to postavko na vodovodno-kanalizacijskem računu že uvedli, v Ljubljani pa naj bi jo začeli zaračunavati v drugi polovici leta. Uradno se ta nova postavka imenuje »odvajanje padavinske odpadne vode s streh«. Dejansko pa plačevanje te storitve ni prav nič novo. Vsa gospodinjstva so jo plačevala že doslej, le da na računih ni bila navedena kot posebna postavka, temveč je bila vključena v splošno postavko »odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode«.

Z novo metodologijo oblikovanja cen, ki jo je lani sprejela vlada, pa mora biti cena »odvajanja padavinske vode s streh« obračunana posebej. Razlog je preprost: nekateri te storitve ne uporabljajo, pa so jo kljub vsemu plačevali. Kdor deževnico s strehe na primer spelje v zbiralnik za zalivanje vrta, s padavinskimi vodami ne obremenjuje javne infrastrukture za odvajanje odpadnih voda. In nepravično bi bilo, da bi plačeval za to. Storitev bodo po novem v skladu z načelom »povzročitelj plača« plačevali le tisti uporabniki, ki imajo padavinsko vodo s strehe speljano v kanalizacijo, višina plačila pa bo odvisna od površine strehe.

Ne gre torej za dodatno postavko, ki bo polnila žepe komunalnih podjetij. Ta naj zaradi njene uvedbe ne bi bila nič na boljšem, bodo pa od nekaterih gospodinjstev iz tega naslova po novem dobila več, od drugih pa manj, ne pa od vseh enako, tako kot doslej.

Gre torej za palico, s katero država državljane spodbuja, naj deževnice, če je le mogoče, ne speljujejo naravnost v kanalizacijo, saj je to, predvsem ob obilnem deževju, lahko problematično. Na celjski komunali tako poudarjajo, da s takim pristopom k zaračunavanju odvajanja padavinske vode skušamo povečati poplavno varnost. Deževnica, če ni speljana naravnost v kanalizacijo, namreč potrebuje več časa, da doseže vodotoke, ali pa celo ponikne v tla in s tem zvišuje raven podtalnice.