Radarsko zavetje

Gostilna Na ravni
Senožeče 2
Tel.: 05 765 61 30
www.facebook.com/gostilnanaravni
Storitve servisiranja lačnih popotnikov Na ravni – razen ob sredah in četrtkih, ko počivajo – izvajajo vsak dan od 9. do 22. ure, ob petkih pa potegnejo celo do druge ponoči.

Fino:
golaž in vampi
peperonata
njoki

Ne tako fino:
teranova omaka na stejkih
pečena prata

Srednje lačen popotnik bo Na ravni pustil kakšnih 15 evrov.

Kdor je v tistih letih, da si je z nasledniki prve in/ali druge generacije do napametne naučenosti ogledoval Pixarjeve Avtomobile, bo že samo iz naslova priobčenega zapisnika najnovejših aktivnosti Konzumovega laboratorija za potovanja v času natančno vedel, o čem govorimo, ko govorimo o senožeških oštarijah: o tem, da so pred še nepolnimi 20 leti v njih na dan v povprečju postregli 500 gostom, o kamionarjih z vseh koncev celine, ki so po večernem golažu do treh zjutraj srebali teran in se po krepčilnem spancu in opoldanskem kofetu odpravili naprej; pa o številnih proti morju prebijajočih se katrcah in stoenkah, katerih potniki so na globoko osenčenem vrtu posrebali jupi ali kokto – skratka o živahnih zlatih cajtih furmansko-popotniških gostinskih obratov.

Zdaj, ko je vsa motorizirana živahnost preusmerjena na avtocestni križ in so krizni časi tudi italijanskim obedovalcem stanjšali denarnice, so nekdaj polno zaposlenim birtom ostali predvsem križi, težave in prazne jedilnice. A treba je priznati, da se je ondan, ko nas je lakota zagrudila ravno na tistem koncu, ekipa gostilne Na ravni izkazala z dobrim razpoloženjem in glede na kraj (radarsko zavetje, saj veš) in čas (ponedeljek zvečer) nadpovprečno obsežno ponudbo. Že karakteren ovčji sir v srednjih letih, tanke rezine sočnega in mehkega pršuta ter fairtradovski, minimalno žveplan in tahudih kislin obrušen teran tamladega Škerlja iz Filipčjega Brda so nam dali vedeti, da si senožeški borci še znajo prifajtati kakovostno robo. Tudi izjemni, v osvežilno svetlo omako vkuhani vampi in krepak, nezamokan golaž s fino zmehčanimi kosi mesa sta izkazovala dobro mero zgodovinskega spomina na furmanske cajte, zeljna jota s preveč spranim zeljem, premalo fižola in zatekanje k začinki izdajajočimi oranžnimi pikicami pa ni prepričala. Še bolj smo nos zavihali nad presušeno pečeno prato in skorajda že pudingasto zaškrobljeno teranovo omako, s katero je bil prelit drugače lepo uležan, sočen in kot se šika pečen stejk. Mimo teh zdrsov pa velja, da so Na ravni pridni: valjajo mehke njoke, naredijo res dobro špinačo in se potrudijo z rahlo pikantno peperonato, domačo borovničevo torto, v kozarec zloženim tiramisujem in iz skoraj 30 zelišč sestavljeno grenčico za popotnico. Zatorej se kdaj le odloči in poleg po prostoru potuj tudi po času – počutje po obisku takele starošolske birtije je neprimerljivo boljše kot po postanku v obavtocestni samopostrežnici.