Kam z našo jezo?

Parlamenta nočemo, ulice ne damo! Tako se jezni ljudje pridušajo na protestih in vstajah po ulicah in na trgih, kar smo lahko slišali in tudi brali na transparentih borcev proti vsem elitam na oblasti, ker so vstajniki samo za neposredno demokracijo. Menda so našteli že več kot sedemdeset različnih protestnih skupin, vendar to ne pove veliko, ker so znotraj vsake skupine tudi velike razlike.

Med pouličnim veseljačenjem in ob žalostnih pogrebih za našo pravno državo, kar ponovijo po enkrat na mesec, protestniki poživijo svoja druženja z vedno novimi vložki, tako z literarnimi večeri in pevskimi zbori, kot tudi z burkeži in pustnimi šemami ter še z drugimi vragolijami. Celo politiki sedaj že malo zamižijo, ker so pač taki časi.

Doživljamo hitre spremembe in miselne preskoke. Temu težko sledijo celo šolani ljudje, ki nimajo kupljenih diplom in doktoratov, kaj pa šele vsi drugi. Po vsem svetu besno ljudstvo na vstajah tako ali drugače pokonča svojega vladarja, pri nas jih postavljajo pa na oblast. Na ulicah in trgih sedaj že vsaka skupina na pocestni demokraciji izbira svojega mandatarja za novo vlado, ker si na uradnih voliščih menda nočejo mazati čistih rok. To dokazuje, da so uporniki za svoje potrebe že sprejeli celo novo ustavo, s katero so odpravili volitve in s tem tudi parlament. Pred vsem svetom bi se lahko pohvalili, da imamo novo politično in pocestno kulturo, ker menjamo oblast s humanimi prevrati in z zabavnimi državnimi udari.

Kljub začetnim grožnjam jeznoritega ljudstva po ulicah in trgih, da so nujne velike spremembe v naši državi, si stara elita lahko na skrivaj že mane umazane roke. Z veseljem čakajo na nove volitve, na katere bodo privabile volivce z novimi obljubami in starimi zvijačami ter z geslom: Nočemo ulice, hočemo v parlament! Na vstajah pred vrati parlamenta bodo po volitvah pa še vedno kričali in nosili stare napise: Parlamenta nočemo, ulice ne damo!