Temeljni kamen

Hood Burger
Parkirišče pri Intersparu Vič, Ljubljana
Tel.: 040 540 411
www.facebook.com/hoodburger.ljubljana
Duri črne prikolice na viškem štacunskem parkirišču so dvignjene od ponedeljka do petka od 10. do 21. ure, ob sobotah je štart uro kasneje, ob nedeljah pa ostanejo zaprte.

Fino:
izpiljenost vseh elementov dobrega burgerja: mesa, štručk, omak, prilog
krompirček

Ne tako fino:
rezine steaka s sirom in praženo čebulo

Burgerisanje se v Hoodu začne pri štirih evrih za izvedenko classic in konča pri šestih in pol, kolikor staneta dvojni le brie in hood steak.

Prihodnje leto bo minilo 20 let, odkar je Jules Winnfield/Samuel L. Jackson med mahanjem s pištolo zagotavljal, da so hamburgerji temeljni kamen vsakega hranljivega zajtrka. In prav toliko let je trajalo, da je tudi Ljubljana stopila na popularnostni vagon hamburgeraške renesanse, ki v prerezano bombico vtaknjenemu polpetu mletega mesa vrača zaradi substandardnih izdelkov multinacionalk izgubljeni ugled. Predvsem London in New York sta se po eni strani dobro napolnila s trendovskimi burgerdžinicami, ki pečejo krepke, sočne, krvave, mastne, moške hamburgerje, po drugi pa je vsak razvpiti chef, ki da kaj nase, za menu svoje fancy restavracije skonstruiral še prav posebno kreativen burger. Konzumov inštitut za promocijo iskrenosti v gostinstvu tovrstne prakse načeloma podpira, a z dvema resnima pridržkoma:

a) ne spodobi se, da bi bil hamburger drag,

b) za noben hamburger se ne splača čakati v vrsti več kot pet minut.

Tako smo že dolgo tega zaradi bizarne postavke 15 € diskvalificirali hamburger v bistroju Zvezda in po v londonskem Meatmarketu snedenem primerku upali na kakšen približek v domačiji.

In zdi se, da sta se v črni prikolici pri viškem Sparu pakirana fanteta, ki te dni skočita iz vsake reportaže o podjetništvu, stvari lotila na pravi način: večmesečno eksperimentiranje z različnimi mešanicami mesa, doteravanje bombetk in konstruiranje omak je rezultiralo v minimalistični, a nadvse kakovostni ponudbi Hood Burgerja, katere zastavonoša je slejkoprej »classic« – za moški kazalec debel polpet sočne, le s soljo in poprom začinjene govedine, ki bivakira v mehki, zaradi dodatka krompirja sladkasti bombici in je pospremljen z majonezno-kumarično omako, rezino topljenega sira, listom solate ter rezino paradižnika. Njegov upgrade naj bi bil »le brie«, a bi bilo za kakšen resen učinek treba izbrati precej bolj karakterno različico plesnivega francoza. Kapo smo voljni sneti tudi pred propisnim, na roke lupljenim in rezanim ter hrustljavo ocvrtim krompirčkom in pred iz mletih piščančjih prsi sestavljenim burgerjem, ki je z mocarelo, rukolo in šampinjonsko omako feminilnejši antipod goveji ponudbi. Bi pa fantoma vsekakor priporočili resno dodelavo v štručko zavitih tankih rezin roastbeefa, kajti trenutni verziji s sirom in praženo čebulo manjka žmohta, svežine in karakterja. A predvsem upamo, da se ne bo uresničila skeptikova napoved, da bo »prikolica kmalu večja, burgerji pa slabši«.