Za dekriminalizacijo vstaje in protestov

Aretirani na 4. Vseslovenski ljudski vstaji podali zahtevo za sodno varstvo

Štrje protestniki, ki so jih policisti priprli na sobotni 4. vseslovenski vstaji, so danes na policijski postaji Moste oddali vlogo za sodno varstvo. Menijo, da so bili oglobljeni neupravičeno. Sandra Bašić Hrvatin, ki bi jo tudi kmalu odvedli v pripor, je poudarila, da gre pri ravnanju policije »za kriminalizacijo političnega izražanja in da so vsi procesi proti protestnikom politični procesi«. Izjavo aretiranih je prebral Vojko Kogej, ki so ga policisti ne preveč nežno odvlekli v marico, ker je na shod prišel z vilami.

»Udeležil sem se četrte vstaje. Iz kolone, ki je obstala ob Kongresnem trgu, kjer smo mirno stali demonstranti in vzklikali politična gesla, celo tudi 'osvobodimo policiste', so me ugrabili neznani člani posebne policijske enote ... Kljub temu, da sem jim pojasnil, da imam vile zato, ker je 3oo-letnica tolminskega upora in se jim nisem upiral, pač pa le klical na pomoč, 'boli me', 'imam poškodovano roko', in da grem z njimi, kamor hočejo, so me stiskali in spotikali, da bi padel na tla. Njihov vodja jih je miril, ko so mi nasilno in boleče zvijali roke na hrbet in ju vezali. To je bilo nepotrebno, saj nisem nikogar ogrožal, niti se nisem upiral, kar dokazujejo videoposnetki in fotografije.« Čeprav jim je bilo po radijski zvezi večkrat rečeno, naj odvzamejo le vile, osebe pa ne priprejo, tega niso storili, je še dejal Kogej. »Še več! Ker so me uklenili in za ves čas vstaje priprli, so mi preprečili ustavno zagotovljeno pravico do udeležbe na javnem zborovanju in mirno izražanje mnenj!« je še poudaril.

Poleg njega so bili »nasilno in v izjemno čudnih okoliščinah odpeljani s Kongresnega trga« še trije protestniki. Neznanci v civilu, za katere se je kasneje izkazalo, da so kriminalisti, so jih, ne da bi se predstavili, odvlekli in predali policiji. Eden od njih je dogajanje ob aretaciji opisal v temle posnetku. Aretirani Andrej Pavlišič pa je zapisal: »Da smo bili zaradi objema aretirani oziroma ugrabljeni, pove več o delovanju te države kot o tistih, ki smo bili ta dan na vrsti. Tokrat je bil izgovor policije objem, na prejšnji vstaji denimo pobiranje smeti.«

Ti primeri so zgolj zadnji primeri izjemno sporne prakse policije in drugih državnih organov, ki smo jim priča že vse od mariborske vstaje naprej, je še dejal Kogej. »Sporne prakse so: množična večtedenska in popolnoma neupravičena pridržanja, preventivno popisovanje mladih ljudi, kise udeležujejo protestov, neupravičene aretacije ljudi po protestih, ki ne izhajajo iz dejanj teh ljudi, sodni postopki in druge oblike policijskega nadzorovanja. Tega je toliko, da lahko upravičeno govorimo o sistematični kriminalizaciji političnega delovanja ustajniškega gibanja, ki je sicer na splošno prepoznano kot legitimno in upravičeno.«

»Pričakujemo, da se takoj prekinejo vsi postopki in da policija preneha s kriminalizacijo vstaje!« je bil jasen, in se za konec zahvalil še vsem, ki so v soboto zvečer pred policijsko postajo Center na Trdinovi ulici zahtevali njihovo izpustitev. »Veliko nam pomeni spoznanje, da tudi v težki situaciji nismo bili sami.«

Bašićeva-Hrvatinova je še enkrat poudarila, da gre za »sistematično kriminaliziranje upora«. Policisti v civilu opazujejo vstajo in vstajnike in jih po koncu shodov obdolžijo samo na podlagi izraženih političnih stališč, je dejala. »Vsi ti procesi proti vstajnikom so zato politični procesi,« je zaključila.

- - -

Izjava Mirovnega inštituta o policijski represiji na vstajah

Kolektiv Mirovnega inštituta ostro obsoja represivne prakse policije, ki spremljajo spontane, nehierarhične in pluralne vstaje po Sloveniji. Že vse od prve mariborske vstaje naprej smo priče množičnim večtedenskim zapornim pridržanjem ljudi (tudi mladoletnikov!), preventivnemu popisovanju, sledenju in snemanju tistih, ki se udeležujejo protestov, neupravičenim nasilnim aretacijam po protestih, visokim denarnim kaznim ter grožnjam s sodnimi postopki zaradi udeležbe na protestih. Informacij o policijskem nadzorovanju, nadlegovanju in zasliševanju je toliko, da lahko upravičeno govorimo o namerni in sistematični kriminalizaciji vstaj in s tem kršenju pravice do javnega političnega delovanja.

Odgovorne pozivamo, da takoj prenehajo zagovarjati represivne akcije, ki so, kot kaže, postale obvezne spremljevalke vstaj. Prenehajo naj izdajati ukaze zanje in jih tudi izvajati. Policijska represija je sicer samo najbolj vidni simptom poskusa načrtovanega spreminjanja vstajnikov in vstajnic v kriminalce in vstaj – torej političnega delovanja – v kriminalno dejanje. Policijsko nasilje ni in tudi nikoli ni bilo učinkovito sredstvo za pomiritev razmer v skupnosti; nasilje lahko sproži zgolj večji val nasilja in še srditejši odpor. Represija in institucionalno nasilje bosta potencialne konflikte samo še povečala. Nujno je sprejeti dejstvo, da so vstaje izraz globokega nezadovoljstva ljudi s političnimi in socialnimi razmerami: usmerjene so tako proti političnim elitam, ki svojo moč utrjujejo s klientelizmom, nepotizmom in korupcijo ter z zlorabo procesa vladanja, kot tudi proti vse večji negotovosti vseh vidikov življenja množice ljudi (izobraževanje, delo, socialno in zdravstveno varstvo, znanost, kultura, umetnost, narava). So  reakcija na brutalno razgradnjo skupnega. Vstaje moramo razumeti kot politično in socialno motivirane, njihov iztek pa bo možen šele, ko se bodo oblikovali mehanizmi za politični vpliv in skupno reševanje nakopičenih problemov.

Od odgovornih zato terjamo takojšnjo dekriminalizacijo vstaj, vključno s prenehanjem sodnih procesov in odpravo vseh izrečenih kazni oz. glob, ki so jih neupravičeno prejeli vstajniki in vstajnice na vseh dosedanjih vstajah. Ravno tako je potreben izbris policijskih kartotek neupravičeno kriminaliziranih vstajnikov in vstajnic. Zahtevamo prenehanje nadzorovanja, kaznovanja in ustrahovanja ljudi, katerih protesti proti sistematični razgradnji in uničevanju skupnega ter razlaščanju in siromašenju danes niso samo legitimni in upravičeni, temveč so nujni izraz političnega dostojanstva. Policija kot celota, kakor tudi odgovorni politični predstavniki, naj takoj prenehajo izvajati represivne akcije in namesto tega začno delovati v prid ljudi in skupnega dobrega.